Podatki za pravilnik o učinkoviti rabi energije

Vpišite GK koordinate lokacije, za katero želite podnebne podatke:

Energija sončnega obsevanja za različno orientirane in nagnjene ploskve:

Podnebne podlage za pravilnik o učinkoviti rabi energije

V preglednicah na tej strani najdete podnebne podatke, ki so podlaga pravilniku o učinkoviti rabi energije: zaporedni dan v letu začetka in konca kurilne sezone, iz katerih lahko izračunate trajanje kurilne sezone, temperaturni primanjkljaj, povprečne mesečne in letno temperaturo, projektno temperaturo in povprečno mesečno energijo sončnega obsevanja za različno orientacijo in nagib ravne površine. Vsi podnebni podatki so pripravljeni za 30-letno referenčno obdobje 1971-2000.

Podnebne podlage so pripravljene kot prostorska polja posameznih spremenljivk v ločljivosti 1 km. Izračunana so na podlagi meritev na meteoroloških postajah, katerih gostota se od spremenljivke do spremenljivke spreminja. Osnovna prostorska porazdelitev posamezne podnebne spremenljivke je bila izračunana v ločljivosti 100 m, tako da smo lahko upoštevali njihovo spremenljivost v manjši skali. Na koncu smo prostorsko polje povprečili na ločljivost 1 km, vrednosti pa so bile zaokrožene glede na zahtevano natančnost za nadaljnjo uporabo teh podatkov in računsko napako interpoliranih vrednosti.

POVPREČNA MESEČNA IN LETNA TEMPERATURA ZRAKA

Vrednost predstavlja povprečne temperaturne razmere v celici velikosti 1 km2 in je zaokrožena na stopinjo natančno. Vrednosti posamezne celice lahko odstopajo za ± 0,5 °C. Znotraj celice pa zaradi vpliva mikrolokacije lahko posamezne vrednosti odstopajo od povprečja celice tudi za več kot 1 °C.

Povprečna letna temperatura je izračunana na podlagi mesečnih temperatur v ločljivostji 100 m in je naknadno povprečena v ločljivost 1 km. V tem primeru smo naredili najmanjšo napako in se izognili povečanju napake zaradi povprečevanja in zaokroževanja vrednosti posameznih mesecev. To je tudi razlog, da se letno povprečje ne ujema s povprečno vrednostjo vseh zaokroženih vrednosti za posamezne mesece.

TRAJANJE KURILNE SEZONE

Podatek o trajanju kurilne sezone je zaradi bolj natančnega izračuna razdeljeno na podatka o začetku in koncu kurilne sezone. Na ta način namreč poleg dolžine kurilne sezone za vsako celico lahko določimo tudi začetek in konec sezone v določeni celici in tako umestimo kurilno sezono v letni cikel temperature. Vrednost celice prikazuje zaporedni dan v letu, zaokrožen na 5 dni natančno.

Začetek kurilne sezone se začne takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v sezoni tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan, to je četrti, je prvi dan kurilne sezone. Kurilna sezona se konča, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri zadnjič v sezoni tri dni zapored večja od 12 °C. Tretji dan je konec kurilne sezone, naslednji dan, to je četrti, je že izven kurilne sezone. Trajanje kurilne sezone je število vseh dni med začetkom in koncem kurilne sezone. S to metodo je simulirano ravnanje toplarn in večjih kurišč.

TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ

Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperature zraka v kurilni sezoni. Vrednosti celic so izražene v Kdan in sicer so zaokrožene na 200 Kdni natančno, kar je tudi natančnost izračuna prostorske porazdelitve temperaturnega primanjkljaja.

PROJEKTNA TEMPERATURA

Projektna temperatura je definirana kot dolgoletno povprečje najnižje letne vrednosti tridnevnega povprečja minimalne dnevne temperature. Prostorska spremenljivost projektne minimalne temperature je zelo velika in močno odvisna od mikrolokacije. Znotraj območja 1 km2 lahko pričakujemo večja odstopanja od povprečne vrednosti celice, predvsem v izrazitih konkavnih reliefnih oblikah, kamor se lokalno steka hladen zrak. Pri prostorski interpolaciji so bile upoštevane vse konkavne oblike terena s karakeristično dimenzijo večjo od 500 m. Zaradi natančnosti izračuna so vrednosti zaokrožene na 3 °C.

POVPREČNA MESEČNA IN LETNA RELATIVNA VLAGA ZRAKA

Vrednost predstavlja povprečno relativno vlago zraka v celici velikosti 1 km2 in je zaokrožena na odstotno točko natančno. Meritve relativne vlage so močno odvisne od mikrolokacije in so zato slabo reprezentativne za neko širše območje. Posledično so tudi interpolirane vrednosti v pravilno mrežo obremenjene z veliko napako. Ocenjujemo, da povprečne vrednosti relativne vlage na območju mrežne celice 1 km2, lahko odstopajo v obe smeri za več kot 5 odstotnih točk. Znotraj kilometrske celice pa zaradi vpliva mikrolokacije lahko posamezne vrednosti odstopajo tudi več kot 5 odstotnih točk.

ENERGIJA SONČNEGA OBSEVANJA

Energija sončnega obsevanja je močno odvisna od mikrolokacije, najbolj od nagiba in orientacije površine, ki sprejema sončno obsevanje. Ker je spremenljivost zaradi orientacije in naklona veliko večja kot prostorska spremenljivost povprečnih mesečnih in letnih vrednosti energije sončnega obsevanja na ravno površino, smo za energijo sončnega obsevanja pripravili preglednice, kjer je podana energija sončnega obsevanja v odvisnosti od nagiba in orientacije ploskve. Prostorsko spremenljivost sončnega obsevanja smo zajeli z razdelitvijo Slovenije v karakteristične cone. Tako smo dobili 14 con s karakteristično letno vrednostjo sončnega obsevanja (v kWh/m2). V vsaki karakteristični coni so na podlagi meritev za različno nagnjene in orientirane ploskve izračunane dnevne vsote energije sončnega obsevanja (Wh/m2), povprečene po mesecu. Vsaka celica z ločljivostjo 1 km ima vrednost karakteristične letne energije sončnega obsevanja (zadnja vrednost v prvi tabeli) in s to vrednostjo lahko enolično določimo tabelo s povprečnimi mesečnimi podatki za različno orientirane in nagnjene ploskve (druga tabela).

ZNAČILNO METEOROLOŠKO LETO (TESTNO REFERENČNO LETO)

Značilno meteorološko leto ali testno referenčno leto je 365-dnevni niz urnih povprečnih vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk, ki so potrebne za izračun energijske bilance izbrane zgradbe. Izbrali smo temperaturo (°C) in relativno vlažnost zraka (%) dva metra nad tlemi, gostoto toka globalnega sevanja (W/m^2) na vodoravno ploskev ter smer (°, od severa v smeri urinega kazalca; sever = 0°, vzhod = 90° ...) in hitrost vetra (m/s). Več na: Opis priprave značilnega meteorološkega leta