|
Anketa 2024
|
|
meteo.si
>
Pregled
>
Pogosta vprašanja
|
Pogosta vprašanja
- Opozorila za območje Slovenije?
- Redno jih pošiljamo na strežnik MeteoAlarm (razvit v okviru sodelovanja evropskih državnih meteoroloških služb - EUMETNET).
Na prvi strani meteo.si so aktualne slike s tega strežnika. S klikom na sliko se odpre novo okno/zavihek, kjer so podrobnejše informacije. - Tekstovna uradna opozorila Državne meteorološke službe v slovenščini so dostopna tudi na http://www.arso.gov.si . Izdamo jih, kadar stopnja vremenske ogroženosti po merilih MeteoAlarm-a doseže vsaj oranžni nivo.
- Kako natančne so 'modelske napovedi'?
- To so napovedi,
ki jih izračunavajo naši meteorološki računalniški modeli za simulacijo
dogajanj v ozračju. Vseh procesov v ozračju se ne da zajeti v
poenostavljene matematično-fizikalne računalniške algoritme, zato so
pri napovedovanju nekaterih vremenskih spremenljivk (npr. prizemne
temperature v primerih inverzij, oblika in trajanje padavin, ekstremni
vremenski dogodki, ipd.) subjektivne napovedi prognostikov zaenkrat še
boljše (za širše območje Slovenije bodo kmalu na voljo tudi na teh
straneh).
- Zanesljivost vseh napovedi s časom pada. Naj vam bodo modelske napovedi za 'okvirno vodilo' (po npr. štirih dnevih še posebej).
- Zakaj so podatki na straneh neosveženi?
- Brskalniki
ponavadi delujejo s pomočjo predpomnilnika (cache), kamor shranijo
pogosto uporabljane podatke. S tem skrajšajo odzivni čas, ker podatkov
ob vaši ponovni zahtevi ni treba znova nalagati z našega strežnika.
Lahko da ima vaš brskalnik v predpomnilniku podatke še iz prejšnjega
tedna.
- Poskusite (večkrat) ponovno naložiti stran (npr. Pogled/Ponovno_naloži, običajna bližnjica je Ctrl-R)
- Poskusite izprazniti oz. počistiti predpomnilnik (npr. Orodja/Možnosti/.../Predpomnilnik/...).
- Če
so podatki še vedno stari, je možno, da nekaj časa niso bili osveženi
na našem strežniku. Čeprav se trudimo, da bi proces priprave podatkov
tekel neprekinjeno, je možno, da kakšni 'hrošči' ostanejo neodkriti. V
primeru dolgotrajnega izpada podatkov ali napak v njih preglejte
morebitna obvestila na naših spletnih straneh ali nas obvestite o vaših
težavah.
- Zakaj pri nekaterih krajih ni sličice oblačnosti?
- Nekatere meteorološke postaje so samodejne in iz njih ne dobimo podatkov o količini oblakov ali pojavu padavin.
- Možno
je, da je skriti 'hrošč' v naših računalniških programih poskrbel, da
vaš brskalnik nima na voljo določene sličice. Trudimo se, da bo takšnih
primerov čim manj.
- Kako dolgo vnaprej se da napovedati vreme?
Zelo poenostavljeno lahko rečemo da uporabne vremenske napovedi segajo do okoli teden dni vnaprej. Vendar odgovor na to vprašanje še zdaleč ni preprost. Atmosfera namreč ni deterministično napovedljiv sistem. Ker je nemogoče v podrobnosti poznati njeno trenutno stanje, je tudi napovedljivost vedno manjša od 100%. Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala,…) in zelo zmogljivimi računalniki sicer lahko zberemo in obdelamo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življensko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne moremo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa dokaj uspešno napovemo tudi dober teden dni vnaprej. Analize trenutnega stanja in izračuni računskih meteoroloških modelov v velikih svetovnih meteoroloških centrih potekajo vsaj dvakrat dnevno. Uporabljajo se tudi metode perturbacije začetnih pogojev, kar naj bi vodilo k oceni odvisnosti posamezne prognoze od majhnih sprememb vhodnih podatkov. Sami izračuni sicer segajo do 15 dni vnaprej (ECMWF, NCEP), vendar se napovedi za drugo polovico računskih intervalov iz zagona v zagon modela lahko tudi močneje spreminjajo.
- Kakšna je razlika med globalnimi in regionalnimi meteorološkimi modeli?
Medtem, ko poteka izračun globalnih modelov na območju cele Zemlje, pa izračunavamo regionalne meteorološke modele na geografsko omejenih območjih (npr. 1000 x 1000 km). Začetne in robne pogoje, ki jih potrebujemo za izračun regionalnega modela, nam zagotavljajo globalni modeli. Prednost regionalnih modelov je v njihovi boljši prostorski (in časovni) ločljivosti. Medtem, ko je tipična resolucija globalnih modelov od 25 do 50 km, pa je horizontalna prostorska ločljivost regionalnih mezo-modelov med 5 in 10 km. Zaradi boljšega upoštevanja orografije in s tem povezanih vplivov na lokalno vreme lahko regionalni modeli za obdobje do 3 dni vnaprej precej podrobno napovejo vreme na majhnih območjih. Primer takšnega modela je tudi ALADIN, razvit v sodelovanju s francosko in 14 drugimi evropskimi meteorološkimi službami.
- Kaj je sploh meteorološki model ?
- Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi. Ta sistem rešujemo numerično, saj je nelinearen in analitično ni rešljiv. Pri tem poznamo začetne pogoje le z omejeno natančnostjo, zato še tako dober model ne more zagotoviti popolne zanesljivosti napovedi. Zelo pomemben za dober izračun je tudi opis orografije v modelu, kar pa je seveda odvisno od prostorske ločljivosti modela.
- Na internetu lahko najdemo veliko vremenskih napovedi, ki pa se včasih med seboj precej razlikujejo. Zakaj se to dogaja ?
Svetovni splet res omogoča dostop do množice različnih vremenskih napovedi. Posamezne ponavadi temeljijo na direktni uporabi modelskih izračunov določenega meteorološkega modela (ponavadi ameriškega GFS/NCEP). Vendar je na svetu precej različnih meteoroloških modelov. Poleg evropskega in ameriškega še francoski, nemški, britanski, japonski,….. Kljub temu, da načeloma vsi uporabljajo skoraj enake začetne pogoje, pa prihaja po določenem času do razhajanj v napovedi. Manjša ko so ta razhajanja, bolj zanesljiva je sama napoved. Statistike zanesljivosti posameznih modelov pa govorijo v prid evropskega (ECMWF) modela (www.ecmwf.int).
- Ali lahko napovemo pojav nevihte in toče?
Za nastanek neviht morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih meteorološki modeli lahko dokaj dobro napovejo. Vendar pa ni možno niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva, z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete. Nevihtni oblak se lahko razvije v manj kot eni uri in šele ko nastane, ga lahko s sistemi za daljinsko zaznavanje (radar, satelit, strelomerne meritve) spremljamo in z določenimi Nowcasting metodami tudi predvidimo njegovo gibanje za uro ali največ dve uri vnaprej. Pojav toče je krajevno še bolj omejen in nepredvidljiv. Načeloma je toča možna ob vsaki nevihti, verjetnost za njen pojav pa raste s pregretostjo ozračja, spreminjanjem smeri vetra z višino in z razpoložljivo zalogo vodne pare v ozračju. Te značilnosti povzemajo tako imenovani labilnostni indeksi, ki nam služijo za oceno potencialne nevarnosti tega pojava.
- Zakaj ne vidim strani s 'podrobnejšim vremenom'?
- V spletnem brskalniku morate omogočiti javascript.
- Za dostopanje na že obiskana območja oz. vrste podatkov morate omogočiti tudi piškotke (cookies).
- Zakaj so strani s 'podrobnejšim vremenom' počasne?
- Te
strani so izvedene s pomočjo javascript-nih datotek, ki se morajo v vaš
brskalnik najprej naložiti z našega strežnika. To lahko pri
ozkopasovnih povezavah vzame nekaj časa. Ravno tako je potrebno za
nalaganje slikovnega materiala (npr. modelski podatki) najprej
počakati, da se naložijo vse slike istega tipa, nato pa je njihova
animacija razmeroma hitra.
- Hitrost navigacije je odvisna tudi od zmogljivosti vašega računalnika.
- Novejši brskalniki so načeloma lahko nekoliko hitrejši pri izvajanju javascript-a.
- Zakaj pri izbiri podpodročja (zoom-iranju) na strani 'Vreme podrobneje' ne dobim več postaj oz. prostorsko bolj gostih podatkov?
- Ker jih zaenkrat še nismo vključili. Njihovo vključitev
načrtujemo takoj, ko bomo odpravili še nekatere tehnične
pomanjkljivosti, tako da bo zoom delal, kot pričakujete.
- Zakaj pri nekaterih straneh vidim čudne znake namesto šumnikov?
- Strani
so zapisane s kodo znakov UTF-8, ki je eden izmed načinov kodiranja
mednarodnega nabora znakov unicode (standard za kodiranje znakov v
računalništvu).
- Večina brskalnikov zna kodiranje znakov na strani sama prepoznati, če so strani pravilno zakodirane.
- Poskusite v brskalniku nastaviti avtomatsko prepoznavanje kodiranja (npr. Pogled/Kodiranje/Samozaznavanje/Univerzalno).
- Zakaj so včasih znaki na strani nesorazmerno veliki oz. majhni glede na slike?
- Nekatere
strani so sestavljene iz elementov, kjer so slike in pripadajoča
besedila (npr. številke za vrednosti temperature na karti določenega
območja) ločena.
- Velikost znakov lahko nastavite v brskalniku.
Priporočamo nastavitev, ki bo prikazala prednastavljene velikosti
znakov (npr. Pogled/Velikost_besedila/Normalno).
- Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?
Človek z vrsto svojih aktivnosti vpliva na kemijsko sestavo atmosfere in s tem posledično tudi na vreme. Pri tem imamo v mislih predvsem veliko rabo fosilnih goriv in izsekavanje ogromnih površin gozdov v tropskih predelih. Posledice teh dogajanj občutimo globalno po vsem planetu.
Namerni umetni vpliv na vreme sicer obstaja, vendar so tovrstne aktivnosti omejene na zelo majhna območja in tudi časovno zelo kratkotrajne.
Tako v nekaterih sušnih predelih Izraela in ZDA poskušajo z občasnim umetnim vnosom kondenzacijskih jeder v ozračje (s posipanjem nizkih slojevitih oblakov s srebrovim jodidom)sprožiti krajevne padavine, oz. povečati njihovo izdatnost.
Z enakim postopkom se dokazano dá vplivati na razkroj tanke slojaste nizke oblačnosti in megle ob stabilnih razmerah s šibkim vetrom (npr. ob temperaturnih inverzijah). Z vnašanjem drobnih delcev srebrovega jodida lahko dosežemo, da se iz majhnih oblačnih kapljic tvorijo večji padavinski elementi, ki nato zaradi svoje teže padejo na tla in posledično pride do kratkotrajne razjasnitve. Vendar pa takšen vpliv ni dlje časa trajajoč. Ob nespremenjenih sinoptičnih pogojih megla ali nizka oblačnost kmalu ponovno nastane, oziroma se vrzel v oblačnosti hitro zapolni z okoliškim vlažnim zrakom.
Ponekod po Evropi in svetu poskušajo z vnosom srebrovega jodida v nevihtne oblake preprečiti nastanek toče, saj naj bi vnos dodatnih kondenzacijskih jeder v oblak povzročil formiranje večjega števila padavinskih elementov, ki pa naj bi zato bili manjših dimenzij. Žal uspešnost tega početja v praksi nikoli ni bila potrjena na statistično zanesljivem vzorcu, zato operativnega izvajanja obrambe pred točo Svetovna Meteorološka Organizacija (WMO) ne priporoča. Takšno je tudi stališče ARSO.
Poleg naštetih aktivnosti, ki se v posameznih državah res izvajajo, pa obstajajo še številni bolj ali manj utopični načrti in ideje o tem, kako naj bi s t.i. geoinženiringom vplivali na globalne vremenske in klimatske pogoje. Večina jih je megalomanskih in v praksi povsem neuresničljivih, burijo pa domišljijo nekaterih ljudi.
- Kaj so to "chemtrails"-i in ali res obstajajo?
Beseda »chemtrail« je skovanka iz besed »chemical« in »trail«, torej »kemična sled« in jo nekateri uporabljajo analogno besedi contrail (condensation trail = kondenzacijska sled).
Pristaši t.i. »teorije zarote« trdijo, da se »chemtraili« razlikujejo od »contrailov« po tem, da so jim namenoma dodane dodatne kemijske substance z ne povsem jasnim namenom vpliva na podnebje oz. človeštvo, od »contrailov« pa se razlikujejo predvsem po obstojnosti v ozračju.
V meteorološki srenji povsod po svetu vlada enotno prepričanje, da so kondenzacijske sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča že odkar obstaja letalski promet na velikih višinah.
Reaktivna potniška letala letijo na nadmorski višini med 10 in 14 km. Fizikalno ozadje pojava kondenzacijskih sledi letal, pogoji v katerih nastanejo in kako se razkrojijo, so poznani in jih je mogoče pojasniti z znanjem osnov fizike.
Ob izgorevanju kerozina nastajata ogljikov dioksid in vodna para. Iz enega kg kerozina (C12H26) v procesu izgorevanja nastane 1,38 kg H2O in 3,1 kg CO2. Za vsako sekundo leta pa veliko potniško letalo porabi približno 2 kg goriva.
Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce nečistoč oz. saj, se pomeša med izrazito hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci nečistoč obogatena mešanica zraka ohlaja, se zaradi prenasičenja z vodno paro na delcih nečistoč izločajo drobne kapljice vode, ki zelo hitro zmrznejo. Tako nastanejo kondenzacijske sledi letal. Za to ni potrebna dodatna kemija. Če je vlažnost okoliškega zraka visoka, potem se na obstoječe ledene kristale vežejo molekule vodne pare iz okolice, zato se sledi letal širijo in vztrajajo dlje časa. Če pa je okoliški zrak suh, potem ledeni kristali, ki so nastali iz izpuha letala, sublimirajo in sled kmalu izgine.
Glede na to, da so temperature zraka na višini leta vselej zelo nizke (okoli -45 stopinj C), lahko rečemo, da je zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) letala puščajo na nebu.
Ne poznamo resne študije, katere rezultati bi bili objavljeni v znanstveni literaturi in bi potrdili, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, drugačna od običajnih in bi torej bil njihov nastanek povzročen z letali, v katerih izpuh bi bile dodane posebne kemikalije. Seveda pa noben letalski izpuh ni "čist", saj je kerozin po svojih lastnostih nekje med petrolejem in dizelskim gorivom. Učinkovitost njegovega izgorevanja je odvisna tudi od tipa letalskih motorjev.
Na ARSO problematiko letalskih sledi redno spremljamo. V ZDA so se z njo začeli ukvarjati že pred letom 2000, v evropskem parlamentu pa je bila prvič sprožena leta 2007, nato pa ponovno v letih 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 in 2017. Poudarjamo, da t.i. "teorija zarote" enostavno ne zdrži kritične presoje.
Na spodnji fotografiji iz Mednarodnega atlasa oblakov Svetovne meteorološke organizacije (WMO) lahko vidimo, da so obstojne kondenzacijske sledi letal bile fotografirane in dokumentirane že daljnjega leta 1945.
- Zakaj sledi reaktivnih letal niso vedno enake?
Reaktivna letala letijo na višinah med 10 in 14 km. Ob izgorevanju letalskega goriva (kerozina) nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč.
Temperatura zraka je na omenjeni višini večinoma med -45 in -55 stopinj C.
Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ker ima zrak omejeno zmožnost sprejema vodne pare v plinasti obliki, se pri ohlajanju relativna vlaga hitro zviša in začnejo se izločati podhlajene vodne kapljice oz. ledeni kristalčki. Fizikalno ozadje nastanka belih sledi za letali je torej nadvse podobno nastanku oblaka nad hribom. V obeh primerih pride zaradi ohladitve vlažnega zraka do kondenzacije.
Če je vlage v okoliškem zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, saj na ledene kristale primrzujejo tudi molekule vodne pare iz okolice. Sledi se zato širijo in počasneje razkrojijo. Če pa je okoliški zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo, oz. se posušijo. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) letala puščajo na nebu.
Ker letala zaradi varnega odvijanja prometa letijo na različnih višinah je povsem možno, da istočasno nekatera puščajo daljše, druga pa krajše sledi, saj so meteorološki pogoji na posameznih višinah pogosto različni. Ponavadi je več vlage v ozračju kakšen dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so tudi sledi letal takrat bolj opazne.
Podrobnejšo razlago tega pojava lahko najdete na spletni strani ameriške Agencije za varovanje okolja (EPA).
|
|
