Opis opazovalnih postaj

V državni mreži meteoroloških postaj imamo več vrst ali tipov postaj. Ločijo se po naboru opazovanih spremenljivk in pogostosti opazovanj ter načinu opazovanja.

Meteorološka postaja 1. reda

Meteorološko postajo 1. reda smo v preteklosti imenovali glavna meteorološka postaja ali sinoptična postaja. 

To je registrirana meteorološka postaja, ki izpolnjuje zahteve Svetovne meteorološke organizacije o prostorski in časovni reprezentativnosti podatkov meteorološkega opazovanja. 

Na meteorološki postaji 1. reda potekajo samodejne meritve:  

• zračnega tlaka,
• meteorološke vidnosti,
• temperature zraka 2 m in 5 cm nad tlemi,
• vlažnosti zraka,
• količine padavin,
• vrste, časa trajanja in jakosti padavin,
• višine snežne odeje,
• smeri in hitrosti vetra,
• gostote toka globalnega in difuznega sončnega sevanja,
• trajanja sončnega obsevanja,
• višine baze oblakov, 
• količine oblačnosti,
• vremenskih pojavov (sedanje vreme),
• ponekod tudi ultravijoličnega sončnega sevanja.

Poleg samodejno merjenih meteoroloških spremenljivk na meteorološki postaji 1. reda opazovalec opazuje še: 

• terminsko temperaturo zraka,
• najvišjo in najnižjo temperaturo zraka,
• vlažnost zraka,
• višino padavin,
• višino snežne odeje in novega (novozapadlega) snega,
• vodnatost snežne odeje,
• sedanje vreme,
• preteklo vreme,
• količino in vrsto oblakov,
• višino baze oblakov,
• vidnost,
• vrsto, čas trajanja in jakost padavin,
• karakteristiko tendence zračnega tlaka,
• stanje tal,
• atmosferske pojave v razširjenem programu,
• izredne pojave.

Atmosferske pojave profesionalni opazovalec opazuje in beleži tudi med opazovalnimi termini, meritve pa opravlja vsako uro med prisotnostjo na postaji. Na nekaterih postajah merimo tudi agrometeorološke spremenljivke, kot so temperatura in vlažnost tal na različnih globinah in najnižja temperatura zraka 5 cm nad tlemi in fenološke faze rastlin. Od leta 2017  so opazovanja na postajah 1. reda ostala na Kredarici in v Ljubljani, na ostalih nekdanjih postajah 1. reda pa opazovanja opravljajo honorarni meteorološki opazovalci le zjutraj ob 7. uri.

V preteklosti smo med glavne meteorološke ali sinoptične postaje uvrščali tudi letalske meteorološke postaje. Te meteorološke postaje so namenjene meteorološkemu opazovanju in izdajanju meteoroloških poročil za uporabo v zračnem prometu. To so meteorološke postaje na letališčih Jožeta Pučnika Ljubljana (Brnik), Edvarda Rusjana Maribor, Portoroža in Cerkelj ob Krki.

Na letaliških postajah merimo in opazujemo enake meteorološke spremenljivke kot na meteoroloških postajah 1. reda. Poleg splošnega meteorološkega opazovanja letališke postaje opravljajo tudi letališko meteorološko opazovanje za potrebe meteorološke zaščite letalskega prometa. 

Opazovanja na letališčih J. Pučnika Ljubljana in E. Rusjana Maribor potekajo 24 ur na dan, vse dni v letu. Na preostalih dveh je urnik opazovanj in meritev prilagojen delovanju letališč. Opazovanja opravlja profesionalni meteorološki opazovalec, ki mora biti na postaji dve uri pred odprtjem letališča in vsaj do uradnega zaprtja letališča. 

Podnebna postaja 

V preteklosti smo podnebno postajo imenovali klimatološka ali navadna meteorološka postaja. 

Podnebna postaja je registrirana meteorološka postaja, ki opravlja opazovanja, potrebna za analizo podnebja. Honorarni meteorološki opazovalec opravlja nekatera opazovanja trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri po krajevnem času. Višino padavin, snežne odeje in novega (novozapadlega) snega izmeri enkrat dnevno – ob 7. uri po srednjeevropskem času. Vremenske pojave opazuje in beleži neprekinjeno. Nekateri opazovalci pošiljajo tudi sinoptične depeše v mednarodno izmenjavo. 

Na podnebni postaji opazujemo: 

• temperaturo zraka 2 m nad tlemi,
• vlažnost zraka,
• višino padavin,
• vrsto, čas trajanja in jakost padavin,
• višino snežne odeje,
• količino oblačnosti,
• meteorološko vidnost,
• stanje tal,
• vrsto, čas trajanja in jakost padavin,
• atmosferske pojave v osnovnem programu,
• izredne pojave.
• Ponekod merimo še:
• smer in hitrost vetra,
• gostoto toka globalnega in difuznega sončnega sevanja, UV sončno sevanje,
• trajanje sončnega obsevanja.

Na nekaterih podnebnih postajah merimo tudi temperaturo tal na različnih globinah in najnižjo temperaturo zraka 5 cm nad tlemi ter opazujemo fenološke faze rastlin.

Padavinska postaja

Padavinska postaja je podnebna postaja, ki opravlja meritve višine padavin in snežne odeje ter opazovanje meteoroloških pojavov. Na padavinski postaji opravlja opazovanja in merjenja priučen honorarni opazovalec. Ta enkrat dnevno, ob 7. uri po srednjeevropskem času (ob 8. uri v poletnem času), izmeri višino padavin, višino snežne odeje in višino novega (novozapadlega) snega. Čez dan opazuje in beleži atmosferske pojave (npr. megla, rosa, nevihta), vrsto padavin (dež, toča, sneg ipd.) ter čas začetka in konca vseh vrst padavin in pomembnejših atmosferskih pojavov. Na nekaterih padavinskih postajah opazovalec opazuje tudi fenološke faze rastlin

Samodejna meteorološka postaja/meritev

Samodejna meteorološka postaja je meteorološka postaja, na kateri elektronske naprave samodejno neprestano merijo, shranjujejo in pošiljajo podatke v zbirke podatkov. Na samodejnih postajah je nabor meritev podoben kot na drugih postajah: zračni tlak, padavine, temperatura zraka, hitrost in smer vetra ter zračna vlažnost. Mnoge samodejne postaje imajo še dodatne merilnike – za merjenje gostote toka globalnega in difuznega sončnega sevanja, vidnosti, sedanjega vremena, višine baze oblakov itn. Merilni interval na samodejnih postajah je 5, 10 ali 30 minut. Znotraj posameznega intervala postaja zabeleži terminsko vrednost, povprečje in ekstremne vrednosti (najvišjo in najnižjo temperaturo, največjo in najmanjšo hitrost vetra, sunek itn.). Podatki s samodejnih meteoroloških postaj so na voljo sproti.

Elektronski zapisovalnik ali elektronski registrator samodejno beleži vrednosti meteoroloških spremenljivk v določenem časovnem intervalu. Zapisovalniki v državni mreži beležijo vrednosti na pet minut, na pol ali polno uro. Z njimi najpogosteje merimo temperaturo in vlažnost zraka, višino padavin ter hitrost in smer vetra. Nekateri elektronski zapisovalniki imajo vgrajen zbiralnik podatkov (angl. data logger), kjer se podatki shranjujejo. 

Mnoge samodejne postaje so postavljene na lokacijah klasičnih postaj. Tako so na vseh meteoroloških postajah 1. reda, zato se med odsotnostjo opazovalca obseg opazovanih meteoroloških spremenljivk skrči na tiste, ki jih merijo vgrajeni meteorološki merilniki samodejne postaje. 

Meteorološke spremenljivke merijo tudi samodejne postaje, ki so namenjene predvsem meritvam ekoloških ali hidroloških spremenljivk. Mnoge od hidroloških samodejnih postaj imajo tako merilnik za merjenje padavin, temperature in vlažnosti zraka, na ekoloških samodejnih postajah pa so poleg merilnika za merjenje temperature zraka tudi merilniki za merjenje hitrosti in smeri vetra ter gostote toka globalnega in difuznega sončnega sevanja. Ker je osnovni namen tovrstnih postaj merjenje hidroloških ali ekoloških spremenljivk, lahko lokacija in vzdrževanje tovrstnih postaj ter tipi merilnikov odstopajo od meteoroloških standardov.

Radar

Radar je meteorološka postaja za daljinske meritve atmosfere. Z njim merimo razporeditev in jakost padavin, kar je prikazano na radarski sliki, ta je uporabnikom na voljo vsakih 10 minut.

Agrometeorološka postaja

Tovrstna postaja je namenjena opazovanju agrometeoroloških spremenljivk (temperatura in vlaga tal v različnih globinah, temperatura zraka na 5 cm nad tlemi), ki potekajo v sklopu meteoroloških opazovanj na postajah 1. reda in nekaterih podnebnih ter samodejnih meteoroloških postajah. 

Fenološka postaja

Mrežo državnih meteoroloških postaj sestavljajo tudi fenološke postaje. Postaje so namenjene opazovanju fenoloških faz rastlin in  čebel. Opazujemo gojene (poljski posevki, sadno drevje in vinska trta) in  negojene rastlinske vrste (negojene zelnate rastline, metuljnice, detelje in trave ter gozdno drevje in grmičevje) ter čebele. Pri  rastlinah  so  fenološke  faze npr.  olistanje,  brstenje,  prvi  cvetovi,  prvi  plodovi,  jesensko  rumenenje in odpadanje listja; pri čebelah pa prva paša (prvi prinos peloda),  medenje na robiniji in medenje na lipi.

Junij 2020