Padavine

Višina padavin je meteorološka spremenljivka, ki jo merimo na meteoroloških postajah enkrat dnevno, in sicer ob 7. uri zjutraj. Meritev predstavlja višino padavin v zadnjih 24-ih urah. Na osnovi dnevnih višin smo izračunali mesečna in letna povprečja.

Intenzivnost padavin merimo sproti z ombrografi in na avtomatskih meteoroloških postajah. Na osnovi teh podatkov so izračunane 12. in 24. urne padavine.

Na količino padavin vplivajo številni dejavniki, v največji meri orografija in veter. Orientacija in tip reliefa določata prostorsko porazdelitev orografskih padavin, ki so v Sloveniji najbolj pogoste. Na privetrni strani orografskih pregrad pade običajno več padavin kot na zavetrni strani. Tako so padavine odvisne od nadmorske višine in orientacije orografskih pregrad. Konvektivne padavine so manj odvisne od orografije, vendar je delež konvektivnih padavin v Sloveniji precej manjši od deleža stratiformnih. Od orientacije in tipa reliefa je odvisen tudi veter. Na izpostavljenih legah na višjih nadmorskih višinah so močni vetrovi pogosti. Ti vplivajo predvsem na delež izmerjenih padavin. Posebej meritve snežnih padavin so v gorskem svetu zaradi močnih vetrov lahko močno podcenjene.

Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije, pri čemer smo upoštevali nadmorsko višino, geografsko širino in dolžino. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m in sicer zaradi dveh vzrokov: na teh višinah imamo zelo malo merilnih postaj, poleg tega pa so meritve zaradi močnih vetrov lahko podcenjene. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj in obmejnih postaj Italije, Avstrije in Hrvaške.

Prostorsko porazdelitev vrednosti spremenljivk vezanih na padavine v Sloveniji smo zračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, medtem ko je končna ločljivost kart od 1 do 2 km. Kot smo že omenili je previdnost pri interpretaciji karte potrebna za gorska območja. Posebna previdnost pri interpretaciji karte je potrebna tudi na območjih, kjer je gradient nadmorske višine zelo velik (ozke, strme doline – zgornja Savska dolina, Bohinjski kot; strmi gorski robovi – Kraški rob). Pri branju vrednosti iz karte moramo upoštevati, da so to povprečne vrednosti za širše območje (1 km2). Ker so padavine v prostoru zvezna in gladka meteorološka spremenljivka, v mikro skali ne pričakujemo večjih odstopanj od povprečne vrednosti v mrežni točki.