Opis grafikonov za zadnjih 12 mesecev

Mesečna povprečna temperatura zraka



Mesečne vrednosti odklona povprečne temperature so izračunane kot razlika med posamezno mesečno vrednostjo in njenim dolgoletnim povprečjem (obdobje 1991–2020). Mesečne vrednosti so aritmetična sredina dnevnih vrednosti. Dnevna povprečna temperatura zraka je izračunana kot vsota četrtine vrednosti temperature ob 7. uri, četrtine vrednosti ob 14. uri in polovice vrednosti ob 21. uri po zimskem ali sončnem času (odvisno od vrste merilne postaje).

Poleg tekočih vrednosti so prikazani najvišja in najnižja mesečna vrednost v letih 1991–2020 in razpon med 25. in 75. centilom za ustrezen dan v letu (siv pas).

Manjkajoči podatki so označeni s stolpci rožnate barve.

V zgornjem desnem kotu sta navedeni povprečni vrednosti za prikazano tekoče obdobje in obdobje 1991-2020. V izračun so zajeti le meseci s podatkom za obe spremenljivki (tekočo vrednost in 30-letno povprečje).


Vse vrste temperature zraka



Mesečno povprečje dnevnih vrednosti temperature je aritmetična sredina ustreznih dnevnih vrednosti. Dnevna povprečna temperatura zraka je izračunana kot vsota četrtine vrednosti temperature ob 7. uri, četrtine vrednosti ob 14. uri in polovice vrednosti ob 21. uri po zimskem ali sončnem času (odvisno od vrste merilne postaje). Dnevna najnižja in najvišja temperatura sta ekstrema v 24-urnem obdobju, ki se začne ob 21. uri (po zimskem ali sončnem času) prejšnjega in konča ob 21. uri navedenega dne.


Mesečna višina padavin



Mesečna višina padavin predstavlja padavine, ki so padle od 7. ure (po zimskem času) zadnjega dne prejšnjega meseca do 7. ure zadnjega dne pripisanega meseca. Višina padavin se izraža v milimetrih oziroma litrih na kvadratni meter (enoti sta enakovredni).

Poleg tekočih vrednosti so prikazane najvišje vrednosti posameznega meseca v letu v obdobju 1991–2020.

Manjkajoči tekoči podatki so označeni s stolpci rožnate barve.

V zgornjem desnem kotu sta navedeni višina padavin v prikazanem tekočem obdobju in povprečna višina padavin v letih 1991-2020 (za isto obdobje v letu). V izračun so zajeti le meseci s podatkom za obe spremenljivki (tekočo vrednost in 30-letno povprečje).


Mesečno povprečje višine snežne odeje



Mesečno povprečje višine snega je aritmetična sredina dnevnih vrednosti skupne višine snežne odeje ob 7. uri po zimskem času na travnatih tleh in je podana v centimetrih. V izračun povprečja so zajeti tudi dnevi brez snežne odeje (višina je enaka 0 cm).

Poleg tekočih vrednosti so prikazane najvišje vrednosti posameznega meseca v letu v obdobju 1991–2020, aritmetična sredina (povprečje, s temno sivo črto) in razpon med 25. in 75. centilom za ustrezen mesec v letu (siv pas).

Manjkajoči tekoči podatki so označeni s stolpci rožnate barve.


Mesečno trajanje sončnega obsevanja



Mesečno trajanje sončnega obsevanja je skupni čas v mesecu, ko je moč sončnega sevanja na pravokotno podlago presegla določeno mejo, običajno 120 vatov na kvadratni meter (pri klasičnih heliografih je meja močno odvisna od vremena — temperature, vetra ipd.). To približno ustreza trajanju "sončnega" vremena.

Poleg tekočih vrednosti so prikazane najvišje vrednosti posameznega meseca v letu v obdobju 1991–2020, aritmetična sredina (povprečje, s temno sivo črto) in razpon med 25. in 75. centilom za ustrezen mesec v letu (siv pas).

Manjkajoči tekoči podatki so označeni s stolpci rožnate barve.

V zgornjem desnem kotu sta navedeni trajanje sončnega obsevanja v prikazanem tekočem obdobju in povprečno trajanje sončnega obsevanja v letih 1991–2020 (za isto obdobje v letu). V izračun so zajeti le meseci s podatkom za obe spremenljivki (tekočo vrednost in 30-letno povprečje).


Priprava podatkov za grafikone časovnih potekov

Časovni poteki so izračunani na podlagi homogeniziranih in dopolnjenih časovnih nizov dnevnih podatkov različnih meteoroloških spremenljivk v obdobju 1950−2020, za trajanje sončnega obsevanja 1960−2022. Kasnejši podatki so kontrolirani tekoči podatki, manjkajoče vrednosti so večinoma interpolirane. Homogenizirani in dopolnjeni časovni nizi so tako iz ročnih kot samodejnih meritev, pri tekočih vrednostih pa močno prevladujejo samodejne meritve.

Pri nekaterih merilnih postajah je zaradi posebnih značilnosti merilnega mesta glede na okoliške postaje, na primer lega v mrazišču, lega v senčni dolini, lega na prisojnem pobočju, izrazita prevetrenost postaje …, prostorska interpolacija manj zanesljiva in so prikazani podatki manj točni. Ker smo s homogenizacijo časovnih nizov odpravili le povprečne mesečne razlike (nehomogenosti) med merilnimi mesti, je lahko v posameznih dneh možno tudi večje odstopanje od dejanskih vrednosti (ki niso bile izmerjene). Ocenjujemo, da je za večino merilnih mest in večino prikazanih dni v celotnem zgodovinskem obdobju odstopanje prikazane temperature zraka od dejanske (če bi bila izmerjena) manjše od 1 °C, v najbolj izjemnih primerih pa lahko preseže 5 °C. Na splošno so odstopanja večja pri najnižji kot pri najvišji in povprečni temperaturi zraka, ne velja pa to za vsa merilna mesta in vse mesece v letu. Pri višini padavin in višini snežne odeje ima največji vpliv na meritve močan veter, zato so podatki za merilna mesta, ki so najbolj izpostavljena vetru (zlasti na vrhovih, npr. na Slavniku, Uršlji gori, Kaninu in Kredarici) manj zanesljivi, zlasti če gre za sneg. Pri trajanju sončnega obsevanja so na nekaterih merilnih mestih v bližini visoke ovire (npr. drevesa) ali pa je v okolici teren zelo razgiban (npr. v dolinah), zato tisti podatki niso nujno dober pokazatelj osončenosti v širši okolici merilnega mesta. Takšna merilna mesta so na primer Zelenica, Iskrba (Štalcerji) in Kredarica.

Metodologija priprave homogeniziranih in dopolnjenih časovnih nizov je za temperaturo zraka in višino padavin izčrpno opisana v strokovni reviji Vetrnica, ki jo izdajo Slovensko meteorološko društvo, in sicer v številki 15/23, str. 54-80: https://www.meteo-drustvo.si/glasilo/arhiv-vetrnic .

Grafikoni časovnih potekov zadnjih 12 mesecev