Podnebne značilnosti zadnjega leta

 

Prostorsko gledano je bil temperaturni odklon od povprečja obdobja 1991–2020 v osrednjem in južnem delu države od 1,3 do 1,7 °C, nekoliko manjši, od 0,9 do 1,3 °C, pa v severni in delih zahodne Slovenije. Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bilo v pasu od Zgornjesavske doline do Pomurja zelo toplo (med 91. in 98. centilom), z izjemo dela Kamniško–Savinjskih Alp in Karavank ter Pohorja, kjer je bilo, tako kot v ostalih delih Slovenije, izjemno toplo (zgornja dva centila). 

 

 

 

Glede na povprečje obdobja 1991–2020 je bila pomlad rahlo podpovprečno topla, ostali letni časi pa nadpovprečno topli. Pri tem letne čase definiramo meteorološko, se pravi k pomladi štejemo marec, april in maj, k poletju junij, julij, avgust itn. Jesen je bila daleč najtoplejša doslej, z odklonom 2,5 °C, za kar 0,8 °C je bila toplejša od drugouvrščene jeseni 2006. Največ zaslug za to sta imela oktober, ki je bil do sedaj med oktobri najtoplejši, in september, ki med septembri zaseda drugo mesto. Drugi največji sezonski temperaturni odklon je bil pozimi (1,8 °C), kar zimo 2022/23 uvršča med sedem najtoplejših do sedaj. Poletje, ki se s temperaturnim odklonom 0,8 °C sicer uvršča med devet najtoplejših do sedaj, pa je bilo od najtoplejšega poletja 2003 hladnejše za kar 1,6 °C. Pomlad je bila le malenkost hladnejša od povprečja.

 

 

Pozitivni temperaturni odklon so imeli skoraj vsi meseci leta, razen aprila in maja. Največji odklon od povprečja je imel oktober, ki je bil z odklonom 3,8 °C najtoplejši oktober odkar opravljamo meritve. Do sedaj najtoplejši je bil tudi december, z odklonom 2,9 °C od dolgoletnega povprečja, le za desetinko stopinje Celzija pa je september zaostal za najtoplejšim septembrom 2011. Največji negativni odklon, –1,4 °C, je imel april.

 

Letošnje leto je že trinajsto v nizu zaporednih let s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1991–2020. V tem tisočletju je imelo negativni temperaturni odklon le pet let (2001, 2004, 2005, 2006 in 2010). V prejšnjem stoletju sta imeli od leta 1950 pozitivni temperaturni odklon le leti 1994 in 2000. Po temperaturnem minimumu v podnebnem signalu okrog leta 1970 se povprečna temperatura zraka vztrajno dviguje. Linearni trend segrevanja v zadnjih 40 letih znaša okrog 0,6 °C/desetletje in je statistično značilen. Zrak se je na letni ravni od takrat ogrel že za okrog 2,3 °C. 

 

  

Letna višina padavin je bila na ravni države močno nad povprečjem obdobja 1991–2020, padlo je 1866 mm padavin. Kazalnik višine padavin je znašal okrog 129 %, kar uvršča leto 2023 med tri najbolj namočena od leta 1950. Najbolj namočeno je bilo v tem obdobju leto 2014, s kazalnikom 134 %. Po namočenosti mu sledi leto 1965 (s kazalnikom 129 %). Najbolj suhi sta bili v tem obdobju leti 2003 in 2011, obe s kazalnikom 74 %. Prostorsko gledano je bilo leto 2023 relativno najbolj namočeno na območju od osrednjih Karavank in vzhodnega dela Kamniško–Savinjskih Alp proti Koroški. Glavni razlog za to je izjemno namočeno poletje, h kateremu so znatno prispevale obilne padavine od 3. do 5. avgusta, ko je na večini postaj tega območja padlo prek 200 mm dežja. Sicer je bila zelo namočena večina Slovenije vzhodno od alpsko-dinarske pregrade (kazalnik nad 120 %), manj namočeno je bilo v jugozahodni Sloveniji (večinoma med 110 in 120 %), ponekod se je višina padavin povsem približala dolgoletnemu povprečju.

 

Glede na padavinski razpon v obdobju 1991–2020 je bil velik del države moker do zelo moker (med 75. in 98. centilom), izjemno mokro (zgornja dva centila) je bilo od Kamniško-Savinjskih Alp do Celjske kotline, proti severni Štajerski in Koroški, normalno mokro pa v okolici Nove Gorice in Ilirske Bistrice (med 25. in 75. centilom). 

 

 

Glede na povprečje obdobja 1991–2020 so bili prvi trije letni časi (zima, pomlad in poletje) nadpovprečno namočeni, jesen pa rahlo podpovprečno namočena. Pri tem letne čase definiramo meteorološko, se pravi k pomladi štejemo marec, april in maj itn. Poletje 2023 je bilo po višini padavin izjemno, kazalnik padavin je znašal 163 %. To je najvišja vrednost vsaj od leta 1950 in za skoraj 20 odstotnih točk višja od vrednosti za naslednje najbolj namočeno poletje 1989 (s kazalnikom 144 %). Zelo namočena sta bila tako julij kot avgust. Glavni razlog za veliko namočenost avgusta so bile obilne padavine od 3. do 5. avgusta, ko je v obnavljajočih se nalivih od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padla ogromna količina padavin (tudi prek 300 mm). Zaradi velike predhodne namočenosti je to deževje povzročilo katastrofalne poplave. Zima 2022/23 se s kazalnikom 150 % uvršča med dvanajst najbolj namočenih do sedaj, nadpovprečno je bila namočena tudi pomlad (s kazalnikom 120 %). Najbolj suha je bila jesen, ki je prejela okrog 95 % običajne količine padavin in je bila normalno namočena. 

 

 

Štirje meseci v letu 2023 so bili podpovprečno, kar osem nadpovprečno namočenih. Najbolj so po namočenosti izstopali januar, julij in avgust. Januar je bil s kazalnikom padavin 287 % na državni ravni najbolj namočen do sedaj, avgust s kazalnikom padavin 209 % zaseda drugo mesto med najbolj namočenimi avgusti, julij s kazalnikom 189 % pa spada med tri najbolj namočene julije od leta 1950. Relativno najbolj suh mesec leta 2023 je bil februar. Imel je okrog 32 % običajne količine padavin in spada med deset najbolj suhih februarjev od začetka meritev. Sledi mu september s kazalnikom padavin 47 %.

 

V obdobju od leta 1950 letna višina padavin ne kaže izrazitega trenda, se je pa verjetno povečala njena spremenljivost: v tem tisočletju smo imeli več let z izrazitim odklonom v eno ali drugo smer. 

 

Snega je bilo v večjem delu Slovenije leta 2023 malo, le v visokogorju je bilo leto običajno sneženo. Po večini nižin je bilo daljše obdobje s snežno odejo le od sredine januarja do začetka ali sredine februarja. Največja debelina snežne odeje je bila takrat večinoma med 10 in 50 cm, le na severovzhodu je bilo snega zelo malo in le nekaj dni. Kasneje po nižinah nismo več beležili daljše ali debelejše snežne odeje. V alpskih dolinah, sredogorju in visokogorju se je leto začelo s povprečno debelo snežno odejo in to je trajalo do zgodnje pomladi. Maja je na najvišjih vrhovih obilno snežilo in na Kredarici je bil šele 18. maja dosežen sezonski višek, in sicer 445 cm. To je za sredino maja zelo visoka vrednost, glede na statistiko sezonskih viškov pa le rahlo nadpovprečna vrednost. Ob koncu leta so bile snežne razmere v visokogorju večinoma normalne, niže pa je kljub obilnim padavinam novembra in decembra prevladovalo pomanjkanje snega. 

 

  

Osončenost je bila v letu 2023 glede na obdobje 1991–2020 povprečna. Na državni ravni je bilo v povprečju v celem letu okrog 2084 sončnih ur, kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni je znašal okrog 101 %. To je približno 11 odstotnih točk manj od doslej najbolj osončenih let – 2011, 2017 in 2022. Najmanj osončena so bila leta 1972 (kazalnik 80 %), 1980 (83 %) in 1984 (84 %). 

 

Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je bil največji v Zgornjesavski dolini in Julijskih Alpah, na Kozjaku in širšem območju Maribora, v okolici Snežnika in v jugovzhodni Sloveniji. Tam je kazalnik osončenosti znašal nad 102 %, drugod je bila osončenost povprečna. Zaradi malega števila meteoroloških postaj, ki merijo trajanje sončnega obsevanja, so prikazane vrednosti ob mejah države lahko precenjene ali podcenjene. Glede na razpon trajanja sončnega obsevanja v obdobju 1991–2020 je bilo leto 2023 v večjem delu države normalno osončeno (med prvim in tretjim kvartilom).