Podnebne značilnosti zadnjega leta

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bilo leto 2024 na državni ravni izredno toplo, nadpovprečno namočeno in normalno osončeno.

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal kar 1,8 °C, kar je daleč največ od leta 1950, ko imamo na voljo primerljive podatke. Doslej sta bili najtoplejši leti 2022 in 2023, obe z odklonom 1,3 °C. Najhladnejše leto v obdobju 1950–2024 je 1956, z odklonom –2,4 °C. Podobno rekordna sta bila tudi odklona povprečja dnevne najnižje in najvišje temperature zraka. Prva je ponavadi dosežena ponoči ali zjutraj, njen odklon v letu 2024 od povprečja primerjalnega obdobja pa je na državni ravni znašal 1,8 °C (prej največ leta 2014, 1,5 °C). Druga je ponavadi dosežena zgodaj popoldan, njen odklon v letu 2024 na državni ravni pa je znašal 2,0 °C (prej največ leta 2022, 1,7 °C).

Prostorsko gledano je bil letni odklon temperature med 1,4 in 2,2 °C, najmanj po nižinah Primorske in v delu Ljubljanske kotline, največ v predelih vzhodne in južne Slovenije ter v gorah. Skoraj povsod po Sloveniji je bilo leto 2024 najtoplejše v zadnjih 75 letih.

Nekaj mesecev leta 2024 je bilo izrazito namočenih – januar, marec, maj in september so dolgoletno povprečje presegli vsaj za 50 %, noben drug mesec pa ni bil izrazito suh. Oktobra je še kazalo na eno najbolj namočenih let doslej, a sta sledila precej suha november in december.

 

Po snegu je bilo leto 2024 skoraj povsod zelo skromno in skladno s trendom zadnjih desetletij. Po večini nižinskega in gričevnatega sveta je bila edina omembe vredna snežna epizoda v drugi polovici januarja, sicer je bilo skoraj ves čas kopno. Tudi više, v alpskih dolinah in sredogorju, so bile snežne razmere zlasti februarja, marca in ponekod tudi decembra, izrazito slabe. Nekoliko drugače pa je bilo nad nadmorsko višino okoli 2000 metrov. Na Kredarici je bila višina snežne odeje od januarja do junija ter oktobra ob sorazmerno izdatnih padavinah v okviru normalnih vrednosti, medtem ko je bila zaradi suhih razmer novembra in decembra močno podpovprečna. 

Osončenost leta 2024 za razliko od prej omenjenih spremenljivk ni bistveno odstopala od dolgoletnega povprečja, saj je kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni znašal 102 %. To ustreza približno 18. mestu od leta 1961. V tem obdobju je bilo največ sončnih ur v letih 2022, 2011, 2017 in 2003, in sicer 113 oziroma 112 % dolgoletnega povprečja. Daleč najmanj sončno je bilo leto 1972, s kazalnikom zgolj 80 %. 

 

Prostorsko gledano je bilo leto 2024 relativno najbolj osončeno v vzhodni Sloveniji – tam je kazalnik znašal med 103 in 109 %. Drugod po Sloveniji je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja do 3 %, le ponekod v gorah na zahodu in severozahodu je bila vrednost kazalnika pod 97 %. Trajanje sončnega sevanja v Pomurju, delu Slovenskih goric in okoli Ormoža sodi v razred »osončeno« (med 75. in 91. centilom), drugod normalno osončeno (med 25. in 75. centilom).