|
|
|
|
|
|
|
|
|
| meteo.si > Pregled > Podnebje > Aktualno > Podnebne značilnosti zadnjega leta | |||||||||||||||||||||||||||
Podnebne značilnosti zadnjega letaPodnebne značilnosti leta 2025Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bilo leto 2025 na državni ravni zelo toplo, povprečno namočeno in bolj osončeno kot običajno. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,1 °C, kar leto 2025 uvršča na četrto mesto najtoplejših let od leta 1950. Najtoplejše v tem obdobju je bilo leto 2024, z odklonom 1,8 °C; sledita mu leti 2022 in 2023, obe z odklonom 1,3 °C. Najhladnejše leto v obdobju 1950–2025 je 1956, z odklonom –2,4 °C. Prostorsko gledano je bilo leto povsod nadpovprečno toplo. Letni odklon temperature je večinoma znašal med 1,0 in 1,3 °C, nekoliko manj na skrajnem severovzhodu države. Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 so bili zahodni del države, Koroška, Pohorje in sever Dolenjske izjemno topli (nad 98. centilom), večina države zelo topla (med 91. in 98. centilom), le skrajni severovzhodni del Slovenije pa topel (med 75. in 91. centilom).
Glede na povprečje obdobja 1991–2020 so bili vsi letni časi nadpovprečno topli. Pri tem letne čase definiramo meteorološko, se pravi k pomladi štejemo marec, april in maj, k poletju junij, julij, avgust itn. Največji sezonski temperaturni odklon je bil poleti (1,5 °C), kar poletje 2025 uvršča med šest najtoplejših do sedaj. Pozimi (od decembra 2024 do februarja 2025) je odklon znašal 1,4 °C, spomladi 1,0 °C, najmanjši odklon pa je bil jeseni, in sicer 0,5 °C.
Pozitivni temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja je imela večina mesecev leta, razen maja, oktobra in novembra. Največji odklon od povprečja je imel junij, ki je bil z odklonom 3,6 °C najtoplejši junij odkar opravljamo meritve. Januar je bil z odklonom 2,8 °C peti, september z odklonom 1,8 °C šesti, marec pa z odklonom 2,0 °C osmi najtoplejši do sedaj. Največji negativni odklon, –0,6 °C, je imel maj. Leto 2025 je že petnajsto v nizu zaporednih let s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1991–2020. V tem tisočletju je imelo negativni temperaturni odklon le pet let (2001, 2004, 2005, 2006 in 2010). V prejšnjem stoletju sta imeli od leta 1950 pozitivni temperaturni odklon le leti 1994 in 2000. Po temperaturnem minimumu v podnebnem signalu okrog leta 1970 se povprečna temperatura zraka vztrajno dviguje. Linearni trend segrevanja v zadnjih 40 letih znaša okrog 0,6 °C/desetletje in je statistično značilen. Zrak se je na letni ravni od takrat ogrel že za okrog 2,7 °C.
Letna višina padavin je bila na ravni države povprečna, kazalnik višine padavin je znašal 98 %, kar uvršča leto 2025 med trideset najmanj namočenih od leta 1950. Najbolj namočeno je bilo v tem obdobju leto 2014, s kazalnikom 134 %. Po namočenosti mu sledi leto 1965 (s kazalnikom 129 %). Najbolj suhi sta bili v tem obdobju leti 2003 in 2011, obe s kazalnikom 74 %. Prostorsko gledano je bilo leto 2025 relativno najbolj namočeno na območju med zahodnim Krasom in Tolminom, kazalnik je tu znašal od 110 pa vse do 145 %. Nadpovprečno namočena je bila sicer večina zahodne Slovenije, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji je večinoma padla običajna količina padavin, bolj suho od dolgoletnega povprečja pa je bilo zlasti na severovzhodu države, kjer je kazalnik večinoma znašal med 80 in 95 %, ponekod pa ni dosegel niti 80 %. Glede na padavinski razpon v obdobju 1991–2020 je bil velik del države normalno namočen (med 25. in 75. centilom), v delih zahodne Slovenije je bilo leto mokro (med 75. in 91. centilom), na severovzhodu in ponekod na severu suho (med 9. in 25. centilom), ob meji z Avstrijo tudi zelo suho (med 2. in 9. centilom).
Glede na povprečje obdobja 1991–2020 je bila v letu 2025 pomlad nadpovprečno namočena, zima in poletje podpovprečno, jesen pa normalno namočena. Pomlad se s kazalnikom 132 % uvršča med trinajst najbolj namočenih do sedaj. Bolj suhi kot običajno sta bili zima 2024/25 in poletje (kazalnik 86 oziroma 85 %), jesen je bila s kazalnikom 98 % normalno namočena.
Pet mesecev v letu 2025 je bilo nadpovprečno, sedem podpovprečno namočenih. Najbolj je po namočenosti izstopal marec, ki je bil s kazalnikom 229 % drugi najbolj namočen do sedaj. Najmanj namočena sta bila junij in december. Junij je bil z le 23 % običajne količine padavin najbolj suh med vsemi juniji od leta 1950 in še malenkost bolj suh od junija 2021, ko je kazalnik znašal 26 %. Suh je bil tudi december. Imel je okrog 36 % običajne količine padavin in spada med osem najbolj suhih decembrov od leta 1950. V obdobju od leta 1950 letna višina padavin ne kaže izrazitega trenda, se je pa verjetno povečala njena spremenljivost: v tem tisočletju smo imeli več let z izrazitim odklonom v eno ali drugo smer.
Snežne razmere so bile leta 2025 podobne večini zadnjih let – višina novozapadlega in skupnega snega ter trajanje snežne odeje so bili v večjem delu Slovenije močno pod dolgoletnim povprečjem. Na nekaterih merilnih mestih v notranjosti smo zabeležili le nekaj dni s snežno odejo in še to tanko (npr. v Ljubljani dva dneva, največ 2 cm snega). Zelo malo snega je bilo vse do sredogorja, bliže povprečnim razmeram pa so bili v visokogorju. Na Kredarici sta bila januar in februar po višini snega precej podpovprečna (prvega januarja samo 30 cm snega), od marca do decembra pa so bile snežne razmere v okviru običajnih vrednosti. Letni maksimum je bil dosežen že 30. marca, ko smo namerili 320 cm snega. Osončenost je bila v letu 2025 na ravni države glede na obdobje 1991–2020 povsod nadpovprečna. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni je znašal okrog 107 %, kar leto 2025 uvršča med devet najbolj osončenih od leta 1961. Najbolj so bila doslej osončena leta 2011, 2017 in 2022, vsa s kazalnikom okoli 112 %. Najmanj osončeno je bilo leto 1972, s kazalnikom 80 %. Prostorsko gledano je kazalnik trajanja sončnega obsevanja večinoma znašal med 103 in 109 %, nekoliko več sonca je bilo v južni Sloveniji, nekoliko manj pa med Trnovskim gozdom in Kranjem. Glede na razpon trajanja sončnega obsevanja v obdobju 1991–2020 je bilo leto 2025 v večjem delu države normalno osončeno do osončeno (med 25. in 91. centilom).
Zima 2024/25 je bila povprečno osončena, ostali letni časi pa so imeli nadpovprečno število ur sonca. Poletje je prejelo 114 % običajnih sončnih ur na državni ravni, kar ga uvršča na drugo mesto najbolj osončenih poletij do sedaj. Sledita mu jesen, ki se s kazalnikom osončenosti 110 % uvršča na rep dvajseterice najbolj sončnih jeseni, in pomlad, ki se s kazalnikom 103 % uvršča na 16. mesto najbolj osončenih pomladi do sedaj. Zima je s kazalnikom 100 prejela povprečno število sončnih ur.
Sedem mesecev leta 2025 je bilo nadpovprečno in pet podpovprečno osončenih. Najbolj izstopajoča v pozitivno smer sta bila junij, ki je s kazalnikom 146 % najbolj osončen junij do sedaj, s povprečno osončenostjo 353 ur pa tudi absolutno najbolj osončen od vseh mesecev v letu do sedaj, in november (s kazalnikom prav tako 146 %), ki je uvrščen med sedem najbolj osončenih od leta 1961. Najmanj osončen je bil (glede na dolgoletno povprečje) februar, ki spada s kazalnikom 76 % med osemnajst najmanj sončnih februarjev po letu 1961. V povprečju osončenost na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja narašča. Osem najbolj sončnih let smo zabeležili od leta 2000 naprej. V zadnjih desetih letih je bilo le leto 2018 podpovprečno osončeno.
Po letni statistiki temperature zraka in višine padavin na ravni države leto 2025 ni zares blizu nobenemu od preteklih let, še najbolj pa je podobno letom od 2018 do 2020. Zemljevide odklonov za izbrane spremenljivke lahko najdete na povezavi https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/archive/monthly-charts/.
8. januar 2026 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052 Izjava o dostopnosti |