ARSO VREME
  Spremljajte nas:
       
meteo.si > Pregled > Podnebje > Aktualno > Podnebne značilnosti zadnjega leta

Podnebne značilnosti zadnjega leta

Podnebne značilnosti leta 2022

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bilo leto 2022 na ravni države najtoplejše do sedaj, podpovprečno namočeno in med najbolj osončenimi do sedaj. Regionalno pa so seveda obstajale razlike.
 
Povprečna temperatura zraka je v letu 2022 na ravni Slovenije znašala okrog 10,8 °C. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,8 °C, kar pomeni, da je bilo leto 2022 najtoplejše od začetka meritev. Za skoraj desetinko stopinje Celzija je prehitelo do sedaj najtoplejše leto 2014 in za desetinko in pol stopinje Celzija do sedaj drugo najtoplejše leto 2019. Od leta 1961 je bilo najhladnejše leto 1962, z odklonom –1,6 °C, odklon pod –1,5 °C pa je imelo še leto 1980. Glede na novejše tridesetletno obdobje 1991–2020 , ki je bilo za okrog 0,6 °C toplejše od obdobja 1981–2010, je znašal temperaturni odklon leta 2022 1,2 °C. Prostorsko gledano je bil temperaturni odklon od povprečja obdobja 1981–2010 po večini države večji od 1,6 °C, nekoliko manjši, od 1,3 do 1,6 °C, pa v Pomurju, delu Bele krajine, delu Koroške in v Zgornjesavski dolini. Glede na temperaturni razpon v obdobju 1981–2010 je bilo v večini države izjemno toplo (zgornja dva centila), glede na razpon v tridesetletnem obdobju 1991–2020 pa je bilo v zahodni, osrednji in južni Sloveniji izjemno toplo, na Obali, v Zgornjesavski dolini, večini Štajerske in Beli krajini je bilo zelo toplo (nad devetim decilom), v Pomurju pa toplo (med tretjim kvartilom in devetim decilom).

Odklon povprečne temperature zraka leta 2022 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010
 
 
Odklon povprečne temperature zraka na državni ravni v letih 1961–2022 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z rdečo so označena nadpovprečno topla leta, z modro hladnejša od povprečja. Letošnje leto je označeno s temnejšo barvo.
 
Glede na povprečje obdobja 1981–2010 so bili vsi štirje letni časi nadpovprečno topli. Pri tem letne čase definiramo meteorološko, se pravi k pomladi štejemo marec, april in maj, k poletju junij, julij, avgust itn. Največji odklon od povprečja je bil poleti, 2,8 °C, kar poletje 2022 uvršča na drugo mesto najtoplejših, takoj za poletjem 2003. Na zahodu države je bilo poletje 2022 celo najtoplejše do sedaj. V Ljubljani je znašala povprečna temperatura 23,4 °C, enako kot leta 2003, v Biljah pri Novi Gorici pa 25,0 °C, več kot leta 2003 (24,7 °C). Vročih dni (ko temperatura doseže vsaj 30 °C) je bilo večinoma manj kot leta 2003, razen ponekod na Primorskem. V Biljah je bil z 80 vročimi dnevi dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Drugi največji temperaturni odklon je bil jeseni (1,8 °C), kar jesen 2022 uvršča med pet najtoplejših do sedaj. Podoben odklon, 1,7 °C, je imela še zima 2021/22, medtem ko je bil temperaturni odklon spomladi najmanjši in je znašal 0,5 °C.
 
Sezonski odkloni povprečne temperature zraka na državni ravni v letu 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z rdečo so označeni nadpovprečno, z modro pa podpovprečno topli letni časi. Letni časi so meteorološki.
 
Pozitivni temperaturni odklon so imeli skoraj vsi meseci leta. Glede na povprečje obdobja 1981–2010 je imelo devet mesecev v letu nadpovprečno, dva podpovprečno temperaturo, september pa je imel temperaturo, enako povprečju referenčnega obdobja. Največji odklon od povprečja je imel junij. Z odklonom 3,7 °C je bil tretji najtoplejši junij odkar opravljamo meritve. Oba meseca z negativnim odklonom sta bila komajda hladnejša od referenčnega obdobja: marec ¬–0,2 °C in april –0,4 °C.
 
Leto 2022 so zaznamovala številna izrazito topla obdobja. Že 12. maja smo na nekaterih postajah izmerili prvi vroč dan (vsaj 30 °C), npr. v Cerkljah ob Krki 31,8 °C. 25. maja smo zabeležili prvo tropsko noč v letu, v Kopru je bilo vso noč vsaj 20,6 °C. Sredi junija se je marsikje začel prvi vročinski val. V Podnanosu smo 28. junija izmerili nov junijski rekord, 38,0 °C. Do sedaj je bilo junija najtopleje v Metliki (37,5 °C 22. junija 2000). Zelo topel je bil oktober, ki je z odklonom 3,3 °C najtoplejši oktober do sedaj, julij je bil z odklonom 2,5 °C drugi najtoplejši do sedaj in maj z odklonom 2,1 °C tretji najtoplejši do sedaj. Vročina je poleti dosegla vrhunec 23. julija, ko smo v Dobličah pri Črnomlju izmerili kar 39,4 °C. To v tem delu Slovenije sicer ni bil rekord, saj smo 5. julija 1950 v Črnomlju izmerili celo 40,6 °C, smo pa rekordne vrednosti temperature izmerili na dvajsetih drugih postajah. Izjemno vroče je bilo predvsem na Goriškem, kjer smo kar sedem dni zapored beležili temperature nad 35 °C (zelo vroče dni). Izredno toplo je bilo po Sloveniji tudi zadnje dni oktobra in prve novembra ter ob koncu decembra. Na številnih merilnih mestih po Sloveniji od sredine 20. stoletja še ni bilo tako toplo kot v omenjenih časovnih obdobjih. 31. oktobra je bilo v Iskrbi pri Kočevju kar 28,7 °C, v Škocjanu pri Divači pa 27,5 °C. Dan kasneje smo najvišjo temperaturo in nov mesečni rekord za Slovenijo izmerili v Dobličah pri Črnomlju 26,2 °C (prej je bil rekord postaje 25,2 °C). V Novem mestu je bilo 25,7 °C (prej 23,7 °C), Ljubljani 23,4 °C (prej 22,1 °C). Zaradi odsotnosti močnejših ohladitev smo v Ljubljani šele 12. decembra izmerili prvo negativno temperaturo v sezoni (–2,0 °C), kar je najkasneje v dobi meritev. Leto se je končalo z izredno toplim obdobjem, zadnji dan smo v Dobličah izmerili 18,3 °C, ob polnoči pa v Celju in na Ptuju dobrih 13 °C. 
 
Letošnje leto je že dvanajsto v nizu zaporednih let s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1981–2010. V tem tisočletju so imela negativni temperaturni odklon le tri leta (2004, 2005 in 2010). V prejšnjem stoletju je imelo od leta 1961 pozitivni temperaturni odklon le sedem let. Po lokalnem minimumu okrog leta 1970 se povprečna temperatura zraka vztrajno dviguje. Letni trend segrevanja znaša v tem obdobju okrog 0,4 °C/desetletje in je statistično značilen. Zrak se je na letni ravni od takrat ogrel že za okrog 2,3 °C. 
 
Mesečni odkloni povprečne temperature zraka na državni ravni v letu 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z rdečo so označeni nadpovprečno, z modro pa podpovprečno topli meseci.
  
Letna višina padavin je bila na ravni države pod povprečjem obdobja 1981–2010. Na državni ravni je padlo v povprečju 1227 mm padavin. Kazalnik višine padavin je znašal okrog 86 %, kar uvršča leto 2022 med šest najbolj suhih od leta 1961. Najbolj suhi sta bili v tem obdobju leti 2003 in 2011, obe s kazalnikom 75 %. Najbolj namočeno je bilo v tem obdobju leto 2014, s kazalnikom 136 %. Zanimivo je, da je bilo pred letom 2022 to leto na državni ravni tudi najtoplejše do sedaj. Po namočenosti mu sledi leto 1965 (s kazalnikom 130 %). Prostorsko gledano je bilo leto 2022 najbolj suho v severozahodnih dveh tretjinah države, kjer je padlo večinoma 80 % običajne količine padavin ali manj. Običajna letna količina padavin in celo nekoliko nad njo je padla na območju med Idrijo in Ljubljano, v jugovzhodni Sloveniji in na širšem območju Kozjanskega. Glavni razlog za to so bile obilne padavine med 15. in 17. ter 28. in 30. septembrom. Na omenjenih območjih je takrat padla tudi trikratna povprečna septembrska količina padavin. Glede na padavinski razpon v obdobju 1981–2010 je bil omenjeni dvotretjinski del države izjemno suh (prva dva centila), zelo suh (prvi decil) oz. suh (prvi kvartil), v območjih s kazalnikom padavin okrog 100 % pa normalno namočen (med prvim in tretjim kvartilom). 

Kazalnik višine padavin leta 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010
 
Relativni odklon višine padavin na državni ravni v letih 1961–2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z zeleno so označena nadpovprečno, z rjavo pa podpovprečno namočena leta. Letošnje leto je označeno s temnejšo barvo.
 
Glede povprečja obdobja 1981–2010 so bili vsi prvi trije letni časi (zima, pomlad in poletje) podpovprečno namočeni. Pri tem letne čase definiramo meteorološko, se pravi k pomladi štejemo marec, april in maj itn. Najbolj suho je bilo poletje, ki je prejelo okrog 59 % običajne količine padavin in sodi med tri najbolj suha poletja od leta 1961. Zima 2021/22 in pomlad sta imela kazalnik padavin okrog 74 % oz. 73 %, kar uvršča zimo med 14 najbolj suhih, pomlad pa med sedem najbolj suhih od leta 1961. Jesen je bila namočena nadpovprečno. S kazalnikom padavin 111 % spada med 20 najbolj namočenih jeseni od leta 1961, vendar so bile padavine prostorsko zelo neenakomerno razporejene. Vzrok so omenjene obilne padavine med 15. in 17. ter 28. in 30. septembrom, zaradi katerih je na jesenski ravni na območju od Cerkljansko-Idrijskega hribovja do južnega dela Ljubljanske kotline ter od doline Čabranke do Bele krajine padlo izjemo veliko padavin, tudi 160–180 % običajne jesenske količine. Nasprotno je bilo na severu države, predvsem v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Koroškem in v Prekmurju ter v Slovenski Istri padavin podpovprečno, tudi samo 65–75 % običajne jesenske količine. 
 

Sezonski relativni odkloni višine padavin na državni ravni v letu 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z zeleno so označeni nadpovprečno, z rjavo pa podpovprečno namočeni letni časi. Letni časi so meteorološki.

 
Trije meseci v letu 2022 so bili namočeni nadpovprečno, kar devet podpovprečno. Najbolj namočen je bil prej omenjeni september. S kazalnikom padavin 210 % spada med tri najbolj namočene po letu 1961. Sledita mu december s kazalnikom 147 % (med desetimi najbolj namočenimi od leta 1961) in april s kazalnikom 122 %. Relativno najbolj suh mesec leta 2022 je bil marec. Imel je okrog 10 % običajne količine padavin in spada med tri najbolj suhe marce od leta 1961. Sledi mu oktober s kazalnikom padavin 36 %.
 
 
 

Mesečni relativni odkloni višine padavin na državni ravni v letu 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z zeleno so označeni nadpovprečno, z rjavo pa podpovprečno namočeni meseci.

  
Osončenost je bila v letu 2022 izrazito nadpovprečna glede na obdobje 1981–2010. Na državni ravni je bilo v povprečju v celem letu okrog 2316 sončnih ur. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni je znašal okrog 115 %, kar letošnje leto uvršča med najbolj osončene od leta 1961. Zaradi majhnega števila merilnih mest in majhnih razlik v letnem številu sončnih ur je vrstni red najbolj sončnih let nezanesljiv. Letu 2022 so po osončenosti primerljiva leta 2011, 2017 in 2003, vsa s kazalnikom sončnega obsevanja okrog 114 %. Le malo manj je bilo osončeno leto 2000 (113 %). Najmanj osončena so bila leta 1972 (81 %), 1980 (85 %) in 1984 (86 %). Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je bil največji v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je kazalnik osončenosti znašal nad 115 %, relativno nekoliko manj sonca so imeli v zahodni in severovzhodni Sloveniji (kazalnik osončenosti med 110 in 115 %), najmanj pa v Pomurju (kazalnik pod 110 %). Zaradi malega števila meteoroloških postaj, ki merijo trajanje sončnega obsevanja, so prikazane vrednosti ob mejah države lahko precenjene ali podcenjene. Glede na razpon trajanja sončnega obsevanja v obdobju 1981–2010 je bilo leto 2022 v večjem delu države zelo osončeno (nad devetim decilom), ponekod pa dobro osončeno (nad tretjim kvartilom).

Kazalnik trajanja sončnega obsevanja leta 2021 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010

Relativni odklon trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v letih 1961–2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z oranžno so označena nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončena leta. Letošnje leto je označeno s temnejšo barvo.
 
K veliki osončenosti leta 2022 sta prispevali predvsem zima 2021/22, ki je prejela 130 % običajnih sončnih ur na državni ravni in pomlad s 126 %. Tudi poletje je bilo nadpovprečno osončeno (112 %), jesen pa le zmerno osončena (102 %).

Sezonski relativni odkloni trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v letu 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z oranžno so označeni nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončeni letni časi. Letni časi so meteorološki.
 
K visoki osončenosti letošnjega leta je prispevalo kar osem mesecev z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja. Relativno največ je prispeval rekordno sončen marec, s kazalnikom sončnega obsevanja na državni ravni 166 %. Relativno zelo osončen je bil tudi januar, ki spada s kazalnikom osončenosti 162 % med tri najbolj osončene januarje po letu 1961. Precej nadpovprečno so bili osončeni še deveti najbolj sončen oktober (132 %), četrti najbolj sončen junij (129 %) in februar (123 %). Relativno najmanj osončen je bil december, ki spada s kazalnikom 59 % med pet najmanj sončnih decembrov po letu 1961. Bliže povprečju so bili november (85 %), september (88 %) in avgust (92 %). 
 
V povprečju osončenost na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja narašča. V tem tisočletju je bilo 13 let s kazalnikom nad in devet pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. Dolgoletni trend v obdobju po letu 1961 znaša okrog 2 %/desetletje in je statistično značilen. Vsako desetletje se v povprečju na ravni Slovenije letno trajanje sončnega obsevanja zviša za okoli 40 ur. 
 
Mesečni relativni odkloni trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v letu 2022 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z oranžno so označeni nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončeni meseci.
 
Po nižinah je bila zima 2021/22 skromna s snegom, snežna odeja je večinoma vztrajala le nekaj dni sredi decembra, ponekod tudi del januarja, februar pa je bil povsem brez snega. V gorah je bilo drugače zaradi obilnega sneženja konec novembra in v začetku decembra 2021. Padavine so bile v začetku leta skromne, a ker ni bilo izrazitih odjug se je povprečno debela snežna odeja v nekaterih alpskih dolinah obdržala še do marca. Na Kredarici je bilo le 6. januarja nad dva metra snega (215 cm), februarja pa je bilo snega približno toliko kot sredi decembra. Po količini novozapadlega snega in višini snežne odeje je bila pomlad povsod po Sloveniji skromna. Na Kredarici je zapadlo 338 cm snega (dolgoletno povprečje je 406 cm), na Voglu 108 cm (okoli 175 cm), v Ratečah 33 cm (65 cm). Snežna odeja je v visokogorju skopnela že maja ali v začetku junija in do konca poletja praktično nikjer ni snežilo. Po poletju 2019 je to šele drugo meteorološko poletje, ko na Kredarici nismo izmerili temperature zraka pod lediščem. Za primerjavo, ob izrazitih prodorih hladnega zraka se na Kredarici junija ohladi tudi pod –5 °C, julija in avgusta pa pod –2 °C. Jesen je bil skromna s snegom, po nižinah pa se je mala količina snega pojavila šele decembra in ni trajala dolgo. Snežne razmere so bile decembra blizu povprečnim le v gorah in ponekod drugod v višjih legah. Sredi decembra se je višina snega na Kredarici približala dvema metroma, v Ratečah pa smo izmerili 45 cm snega. 
 
Po letni statistiki temperature zraka in višine padavin je bilo letošnje leto na ravni države najbolj podobno letu 2015, ki je bilo za 0,4 °C hladnejše in podobno namočeno. Za razliko od leta 2022 je bilo Pomurje nekoliko toplejše, deli zahodne Slovenije pa hladnejši. Padavinsko sta si bila precej podobna, le leto 2015 je bilo na Notranjskem zelo suho, v delu med Idrijo in Ljubljano pa je bilo precej suho in ne običajno namočeno kot leta 2022. Seveda so se vremenski potek in regionalne razmere med omenjenima letoma precej razlikovali. Leto 2014, ki je bilo podobno toplo, je bilo tudi veliko bolj namočeno, pravzaprav je bilo to najbolj namočeno leto po letu 1961. Zemljevide odklonov za izbrane spremenljivke lahko najdete na povezavi https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/archive/annual_and_seasonal-charts/.
 
Razsevni graf odklona povprečne temperature zraka in višine padavin za leta v obdobju 1961–2022. Barva označuje časovno razdaljo, temnejša je barva, bliže letu 2022 je. Leto 2022 je označeno z rdečo.
  
 
 
5. januar 2023

Ministrstvo za okolje in prostor
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052
Izjava o dostopnosti