Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila letošnja meteorološka pomlad na državni ravni nadpovprečno topla, nadpovprečno namočena in povprečno osončena.

 

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,0 °C, zaradi česar se letošnja pomlad uvršča na osmo mesto najtoplejših pomladi od leta 1950. V tem obdobju je bila najtoplejša pomlad 2007 (odklon 1,7 °C), le malenkost hladnejša je bila pomlad 2024, z desetinko manjšim negativnim odklonom. Najhladnejša je bila pomlad 1955 z odklonom –3,2 °C.

 

Povprečna temperatura letošnje pomladi je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, najbolj v severozahodni in severni Sloveniji ter delih osrednje Slovenije (odklon med 1,0 °C in 1,5 °C), v jugozahodni, jugovzhodni, vzhodni in delih osrednje Slovenije pa je odklon znašal med 0,6 °C in 1,0 °C. 

Prva dva meseca pomladi sta bila nadpovprečno topla, marca je odklon od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 znašal 2,0 °C, aprila pa 1,7 °C. Maj je bil z odklonom –0,6 °C hladnejši od povprečja.

 

Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bila letošnja pomlad v večjem delu države topla (med 75. in 91. centilom), le na manjših območjih severozahodne Slovenije tudi zelo topla (med 91. in 98. centilom).

 

Od leta 1950 je linearni trend povprečne temperature spomladi izrazito pozitiven, naraščanje temperature od leta 1970 pa ni enakomerno. V prejšnjem stoletju je bilo le šest nadpovprečno toplih pomladi, od leta 2000 pa so le-te v večini.

Višina padavin je bila na državni ravni znatno nad dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 132 %, kar je trinajsta najvišja vrednost od leta 1950. Najbolj namočena je bila pomlad 1972, ko je padlo kar 72 % več padavin kot običajno, najmanj pa rekordno suha pomlad 2003 s kazalnikom padavin le 48 %.

 

Marec je bil izredno namočen, s kazalnikom višine padavin 229 % je zaostal le za najbolj namočenim marcem 1975. April je bil podpovprečno namočen (kazalnik 87 %), zadnji mesec meteorološke pomladi, maj, pa je bil s kazalnikom 102 % povprečno namočen.

 

Prostorska razporeditev padavin je bila v letošnji pomladi razgibana. Največ padavin je bilo v Zgornjesoški dolini in na širšem območju Snežnika, kjer je kazalnik višine padavin znašal nad 160 %, na Snežniku celo 192 %. V zahodni in južni Sloveniji ter Kamniško-Savinjskih Alpah je kazalnik večinoma znašal med 135 in 160 %, še nekoliko manj v Zgornjesavski dolini, Polhograjskem hribovju, Ljubljanski kotlini in Posavskem hribovju, kjer so bile njegove vrednosti med 125 in 135 %. Vrednost kazalnika je nato padala proti severovzhodu do povprečne vrednosti v Prekmurju in celo pod njo (npr. v Lendavi 66 %).

 

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bila letošnja pomlad v zahodni in južni Sloveniji zelo, ponekod celo izjemno mokra (nad 91. centilom), v širokem pasu ob Savi mokra (med 75. in 91. centilom), v severovzhodni Sloveniji pa večinoma normalno namočena (med 25. in 75. centilom). 

V večjem delu Slovenije je bila pomlad povsem brez snežne odeje ali sneženja. V alpskih dolinah je bilo snežnih padavin zelo malo, snežna odeja je tudi hitro skopnela. Na nadmorski višini 1500 metrov so bile že marca snežne razmere podpovprečne, največja višina snežne odeje je bila v Julijskih Alpah in zahodnem delu Karavank večinoma od 100 do 150 cm, vzhodneje pa mnogo manj, na Rogli le 20 cm. Aprila se je odklon glede na dolgoletno povprečje povečal, do konca meseca je sneg skoraj povsod skopnel. Maja omembe vredne snežne odeje ali sneženja na tej nadmorski višini ni bilo, debelejše zaplate snega so bile v začetku maja le še v osojah. V zgornjem delu visokogorja so bile snežne razmere spomladi vseskozi blizu ali nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, skupna višina novega snega pa je bila zmerno velika. Sezonski višek v višini snežne odeje je bil na Kredarici zelo zgodaj, že 30. marca – takrat je bila snežna odeja debela 320 cm, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, a še zdaleč ni izjemno malo. Najmanj snega je bilo, kot običajno, konec maja – 31. maja zvečer je bilo 125 cm snega. 

 

Kljub nadpovprečni količini padavin je bila letošnja pomlad na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991–2020 povprečno osončena. Kazalnik osončenosti je znašal 102 %, kar je približno 19. najvišja vrednost od leta 1961. Najmanj sončnega vremena je bilo spomladi leta 1980, le 70 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna pomlad je bila leta 2011, ko je bilo sončnih ur za četrtino več kot običajno.