meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Podnebne značilnosti meteorološke zime 2025/26

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila letošnja meteorološka zima na državni ravni nadpovprečno topla in nekoliko podpovprečno namočena, s podpovprečnim številom sončnih ur.

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21 je na državni ravni znašal 1,5 °C, kar letošnjo zimo uvršča na deveto mesto najtoplejših od sezone 1950/51. Najtoplejši zimi v tem obdobju sta bili zimi 2023/24 in 2006/07 z odklonoma 3,2 °C oziroma 3,1 °C. Z naskokom najhladnejša je bila zima 1962/63, z odklonom –5,5 °C, druga najhladnejša zima, 1953/54, je bila od nje toplejša za 1,7 °C.

Prostorsko je bila letošnja zima povsod toplejša od povprečja. Največji temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja je bil v jugozahodni polovici Slovenije, kjer je večinoma znašal med 1,8 °C in 2,2 °C, ponekod tudi več (npr. Babno Polje 2,4 °C, Nova vas na Blokah 2,3 °C). Odklon se je nato proti severu in vzhodu manjšal in na skrajnem severovzhodu je bila temperatura blizu dolgoletnega povprečja.

V zimi 2025/26 sta bila december in februar nadpovprečno topla. Februarski odklon je znašal 3,2 °C, kar ga uvršča na šesto mesto najtoplejših februarjev od leta 1950. Decembrski odklon je znašal 1,7 °C. Srednji mesec zime, januar, je bil malenkost hladnejši od povprečja, z odklonom –0,3 °C.

Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991/92–2020/21 je bila letošnja zima v večjem delu Slovenije topla (med 75. in 91. centilom), na severovzhodu Slovenije pa normalno topla (med 25. in 75. centilom).

Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2025/26 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21

Od 70. let prejšnjega stoletja se zimska povprečna temperatura zvišuje in se je od takrat zvišala že za okoli 3 °C. Letošnja zima je že deveta nadpovprečno topla zapored; med zadnjimi trinajstimi je bila le zima 2016/17 hladnejša od dolgoletnega povprečja.

Odklon povprečne temperature zraka na državni ravni v zimah 1950/51–2025/26 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21. Z rdečo so označene nadpovprečno tople zime, z modro hladnejše od povprečja. Letošnja zima je označena s temnejšo barvo.

Zima je bila na ravni celotne države glede na primerjalno obdobje 1991/92–2020/21 podpovprečno namočena, kazalnik višine padavin je znašal 94 %. Po letu 1950 je bila najbolj namočena zima 1950/51, s kazalnikom 211 %, najmanj pa zima 1974/75 (kazalnik 30 %).

Prvi mesec zime, december, je bil podpovprečno namočen in se s kazalnikom 37 % uvršča na deveto mesto najmanj namočenih decembrov od leta 1950. Januar in februar sta bila nadpovprečno namočena (kazalnik 127 oziroma 143 %).

Prostorska razporeditev zimskih padavin je bila glede na dolgoletno povprečje precej neenakomerna. V delih Slovenskega primorja, še bolj pa na severovzhodu države smo izmerili nadpovprečno višino padavin, kazalnik je ponekod znašal tudi več kot 140 % (npr. na Sotinskem bregu 145 %). Drugod je bilo padavin manj kot običajno, največji primanjkljaj smo zabeležili v Julijskih Alpah, kjer je kazalnik znašal tudi manj kot 60 %.

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991/92–2020/21 je bila letošnja zima povsod normalno namočena (med 25. in 75. centilom).

Kazalnik višine padavin v zimi 2025/26 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/210

Od zime 1950/51 je zimska višina padavin do sredine 90. let 20. stoletja padala, nato se je trend obrnil in od takrat višina padavin narašča.

Relativni odklon višine padavin na državni ravni v zimah 1950/51–2025/26 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21. Z zeleno so označene nadpovprečno, z rjavo pa podpovprečno namočene zime. Letošnja zima je označena s temnejšo barvo.

Glede na temperaturno in padavinsko sliko letošnje zime ne preseneča, da je bila minula zima s snežnimi padavinami in snežno odejo skromna. Še najbliže dolgoletnemu povprečju so bili po trajanju snežne odeje na severovzhodu in ponekod na vzhodu, kjer je bilo v niželežečih območjih večinoma od 25 do 45 dni s snežno odejo, največ januarja. To je sicer malo pod dolgoletnim povprečjem, a največ v nekaj zadnjih zimah, ponekod celo od zime 2012/13. Kot že vrsto zadnjih zim pa so bile skromne snežne razmere po večini drugih nižin; v Ljubljani in Metliki je bilo le deset dni s snežno odejo (dolgoletno povprečje 32 oziroma 27 dni), v Logatcu in Postojni pa 11 (41 oziroma 27). Tudi količina novozapadlega snega in povprečna višina snežne odeje sta bili po večini nižin skromni, še posebej decembra in februarja. Nasprotno pa je bilo v delih Haloz, Slovenskih goric, Kozjaka, Goričkega in nekaterih drugih območjih vzhodne in severovzhodne Slovenije novega snega kar precej, tudi nad en meter. V teh krajih je bila največja višina snežne odeje precej velika, ponekod prek pol metra.

V gorah so bile, gledano celotno zimo, snežne razmere podpovprečne. To še posebej velja za dele sredogorja in najvišje dele Julijskih Alp. Na Kredarici je v vsej zimi zapadlo le tri metre novega snega, dolgoletno povprečje je dobre štiri metre, v najbolj zasneženih sezonah pa nad osem metrov (v sezoni 2020/21 kar 1057 cm). Nazadnje je bilo na tej merilni postaji manj novozapadlega snega v zimi 2016/17 (228 cm). Zaradi pomanjkanja snežnih padavin je bila višina snežne odeje večino časa podpovprečna, zlasti januarja. V drugi polovici zime pa je vendarle ponekod v Alpah glede na dolgoletno povprečje precej obilno snežilo in višina snega je tam februarja občasno celo presegla dolgoletno povprečje. Tako je bilo, na primer, na Predelu februarja večinoma 60–90 cm snega, na Zelenici in Voglu smo ga izmerili 100–180 cm.

Letošnja zima je bila na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991/92–2020/21 v večini države podpovprečno osončena, s kazalnikom sončnega obsevanja 81 %. Od zime 1961/62 je bila najbolj osončena zima 2019/20, s kazalnikom 136 %, najmanj osončene pa so bile zime 1968/69, 2009/10, 1969/70 in 1995/96, vse s kazalnikom 55–56 %.

Prvi mesec meteorološke zime, december, je bil nadpovprečno osončen, s kazalnikom sončnega obsevanja na državni ravni 108 %. Januar in februar sta bila podpovprečno osončena (kazalnik 59 oziroma 78 %), januar celo med desetimi najmanj osončenimi od leta 1961.

Prostorsko gledano je bilo relativno glede na dolgoletno povprečje najmanj sonca v osrednji ter delih jugovzhodne in severovzhodne Slovenije, največ pa v severozahodni Sloveniji.

Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v zimi 2025/26 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21. Zemljevid je shematičen, ker je narejen na osnovi majhnega števila podatkov. Posebej ob meji države so napake lahko velike.

Od zime 1961/62 do sredine 90. let 20. stoletja je trend osončenosti pozimi naraščajoč, kasneje pa ni več izrazit. V zadnjem desetletju se izmenjujejo podpovprečno in nadpovprečno osončene zime.

Relativni odklon trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v zimah 1961/62–2025/26 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21. Z oranžno so označene nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončene zime. Letošnja zima je označena s temnejšo barvo.