Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila letošnja meteorološka pomlad na državni ravni izjemno topla, nadpovprečno namočena in slabo osončena.

 

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,6 °C, zaradi česar se letošnja pomlad uvršča na drugo mesto najtoplejših pomladi od leta 1950. Le malenkost je bila hladnejša od najtoplejše pomladi 2007 (odklon 1,7 °C). V tem obdobju je bila najhladnejša pomlad 1955 z odklonom –3,2 °C.

 

Povprečna temperatura letošnje pomladi je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, najmanj v zahodni in delih osrednje Slovenije (odklon med 1,0 °C in 1,4 °C), najbolj pa v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji (odklon med 1,8 °C in 2,1 °C). V izjemno topli pomladi 2007 je bila prostorska slika obratna – največji odklon od običajnih vrednosti temperature je bil na zahodu in v osrednjem delu države, najmanjši pa na severovzhodu Slovenije.

Višina padavin je bila na državni ravni znatno nad dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 137 %, kar je deseta najvišja vrednost od leta 1950. Najbolj namočena je bila pomlad 1972, ko je padlo kar 72 % več padavin kot običajno, najmanj pa rekordno suha pomlad 2003 s kazalnikom padavin le 48 %. 

 

Marec in maj sta bila nadpovprečno namočena (kazalnik 156 % oziroma 161 %), srednji mesec meteorološke pomladi, april, pa je bil s kazalnikom 92 % podpovprečno namočen.

 

Prostorska razporeditev padavin je bila v letošnji pomladi razgibana. Največji odklon od dolgoletnega povprečja je bil ponekod v severni Sloveniji, kjer vrednost kazalnika padavin presega 160 %. Območja z večjim padavinskim odklonom so še od Škofjeloškega hribovja do Postojne, med Grosupljem in Ribnico, južno od Kočevja, od Posavja do Slovenskih goric in vzhodni del Goričkega; vrednost kazalnika padavin je tu med 145 in 160 %. Vmes so območja z manjšim odklonom od dolgoletnega povprečja, najnižja vrednost kazalnika padavin je v okolici Nove Gorice in Tolmina, med 105 in 115 %.

 

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bila letošnja pomlad v večini države mokra do zelo mokra (med 75. in 98. centilom), na posameznih merilnih mestih pa tudi izjemno mokra (zgornji trije centili). 

 

Pomladna višina padavin v obdobju 1950–2024 ne kaže izrazitega linearnega trenda, so pa bile mokre pomladi pogostejše v 60. in 70. letih 20. stoletja. V zadnjih letih smo imeli nekaj več mokrih kot suhih pomladi.

Snežne razmere so bile v visokogorju običajne, niže pa je bila pomlad skromna s snegom. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša v začetku aprila, ko je merila 385 cm; do konca pomladi se je stanjšala na 135 cm. V Ratečah smo zabeležili le 11 dni s snežno odejo, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem (26 dni) in tudi količina novozapadlega snega je bila skromna. Po nižinah pa bodisi snežne odeje sploh ni bilo ali je bila ta zanemarljiva in zelo kratkotrajna.

 

Skladno z nadpovprečno količino padavin je bila letošnja pomlad na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991–2020 podpovprečno osončena. Kazalnik osončenosti je znašal 92 %, kar je približno 27. najnižja vrednost od leta 1961. Še mnogo manj sončnega vremena je bilo spomladi leta 1980, le 70 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna pomlad je bila leta 2011, ko je bilo sončnih ur za četrtino več kot običajno. 

 

Manj sončnih ur od povprečja smo zabeležili v marcu in maju, s kazalnikom sončnega obsevanja na državni ravni 79 % oziroma 83 %. April je bil s kazalnikom 114 % nadpovprečno osončen.

 

Prostorsko gledano je bilo najmanj sončnih ur na severozahodu države, ponekod le med 79 in 82 % dolgoletnega povprečja. Kazalnik osončenosti proti jugu in vzhodu narašča; največ ur sonca so imeli na skrajnem jugovzhodu (nekoliko nad povprečjem) in severovzhodu države (okoli povprečja).

 

Pred letom 2000 je bila večina pomladi podpovprečno osončena, v tem stoletju pa se izmenjujejo pomladi z več in manj sonca od povprečja primerjalnega obdobja.