Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa
Podnebne značilnosti meteorološke jeseni 2025Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila letošnja jesen na državni ravni nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, povprečno namočena in bolj osončena kot običajno. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 0,5 °C, zaradi česar se letošnja jesen uvršča na petnajsto mesto najtoplejših jeseni od leta 1950. Daleč najtoplejša jesen od leta 1950 je jesen 2023, z odklonom 2,5 °C. Najhladnejši jeseni sta v istem obdobju 1978 in 1972, z odklonom –2,2 °C oziroma –2,3 °C. Prostorsko gledano je bila jesen povsod po državi toplejša od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. V večini Slovenije smo zabeležili odklon temperature zraka od med 0,2 in 0,6 °C.  | | Odklon povprečne temperature zraka jeseni 2025 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020 |
Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bila letošnja jesen povsod po Sloveniji normalno topla (med 25. in 75. centilom). Prvi mesec jeseni, september, je bil nadpovprečno topel. Z odklonom na državni ravni 1,9 °C je šesti najtoplejši september od leta 1950. Ostala dva meseca sta bila hladnejša kot običajno, temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja je bil oktobra –0,4 °C, novembra pa –0,1 °C. Jesenska povprečna temperatura že skoraj 40 let naglo narašča, v tem času so se jeseni ogrele za več kot 2 °C. Od leta 2012 smo imeli le dve podpovprečno topli jeseni pa še ti z majhnim odklonom. Letošnja jesen je že četrta nadpovprečno topla po vrsti.  | | Odklon povprečne temperature zraka na državni ravni v jesenih 1950–2025 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z rdečo so označene nadpovprečno tople jeseni, z modro hladnejše od povprečja. Jesen 2025 je označena s temnejšo barvo. | Višina padavin je bila jeseni na državni ravni malenkost pod dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 97 %, kar letošnjo jesen uvršča približno v sredino niza najbolj namočenih jeseni od leta 1950. V tem obdobju je pet jeseni za vsaj 40 % preseglo povprečno višino padavin: 1960 (kazalnik 145 %), 2000, 1998, 2012 in 1993. Najbolj suha je bila jesen 2006, z zgolj 49 odstotki dolgoletnega povprečja višine padavin. Prostorsko gledano je bila letošnja jesen v večjem delu države povprečno ali podpovprečno namočena. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo v predelih ob meji z Avstrijo ter od Ljubljane proti Trbovljam in od Ljubljane proti južni državni meji, kazalnik višine padavin je tu znašal med 75 in 85 %. Nadpovprečno padavin je padlo marsikje v zahodni Sloveniji, okoli Novega mesta in Bizeljskega. Kazalnik višine padavin je tu večinoma znašal med 105 in 135 %, na območju med Ajdovščino in Novo Gorico pa vse do 170 %. V večini Slovenije je bila jesen normalno namočena (med 25. in 75. centilom), le v delu zahodne Slovenije mokra (med 75. in 91. centilom).
 | | Kazalnik višine padavin jeseni 2025 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020 |
Prva dva meseca jeseni, september in oktober, sta bila rahlo podpovprečno namočena, s kazalnikoma višine padavin 97 oziroma 93 %, november pa je bil malenkost bolj moker od povprečja, kazalnik je novembra znašal 102 %. V obdobju od leta 1950 jesenska višina padavin ne kaže bistvenega linearnega trenda, izmenjujejo se le obdobja pogostejših mokrih ali suhih jeseni.  | | Relativni odklon višine padavin na državni ravni v jesenih 1950–2025 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z zeleno so označeni nadpovprečno, z rjavo pa podpovprečno namočene jeseni. Jesen 2025 je označena s temnejšo barvo. |
Po snežni statistiki jesen po Sloveniji ni kaj dosti odstopala od dolgoletnega povprečja, kar je glede na zmerne temperaturne in padavinske razmere pričakovano. Na Kredarici je bilo 49 dni s snežno odejo ob 7. uri zjutraj, kar je praktično enako dolgoletnemu povprečju (50 dni). Na Voglu je bilo takšnih dni 22, kar je nad dolgoletnim povprečjem 15 dni, a ni posebej veliko. Po večini nižin je bilo vse skupaj od nič do treh dni s snežno odejo, kar je za jesen običajno. Omembe vredno sneženje je bilo v gorah v začetku in konec oktobra ter v drugi polovici novembra. Največja višina snežne odeje je na Kredarici znašala 133 cm (26. novembra, dolgoletno povprečje 117 cm, največ 295 cm 18. novembra 2019), na Voglu 42 cm, na Rogli 24 cm in na Sviščakih na Snežniku 15 cm. Letošnja jesen je bila na ravni Slovenije nadpovprečno osončena, s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja na državni ravni 111 %, kar jo uvršča na približno 18. mesto najbolj osončenih jeseni od leta 1961. V tem obdobju je bila najbolj sončna jesen leta 1986, s kazalnikom 132 %; podobno sončni sta bili tudi jeseni 1983 in 2011, obe s kazalnikom 130 %. Daleč najmanj sončna je bila jesen 1993, s kazalnikom zgolj 70 %. Prostorsko gledano je bila jesen skoraj povsod nadpovprečno osončena. Največ sonca je bilo ob zahodni meji ter v jugozahodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer je kazalnik znašal nad 115 %. V večini države je bla vrednost kazalnika med 105 in 115 %, povprečne vrednosti pa je dosegal severno od Ljubljane do Kamniško-Savinjskih Alp in na širšem območju Murske Sobote. Ob zahodni in južni meji Slovenije je bila jesen dobro osončena (nad 75. centilom), v večini Slovenije pa je bila osončenost jeseni normalna (med 25. in 75. centilom).
 | | Kazalnik trajanja sončnega obsevanja jeseni 2025 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Zemljevid je shematičen, ker je narejen na osnovi majhnega števila podatkov. Posebej ob meji države so napake lahko velike. |
September je bil s kazalnikom sončnega obsevanja 93 % podpovprečno osončen, oktobra je bilo sonca več od dolgoletnega povprečja, in sicer za 12 %, november pa je s kazalnikom 153 % četrti najbolj osončen po letu 1961. Trajanje sončnega obsevanja jeseni od leta 1961 ne kaže izrazitega linearnega trenda. V zadnjih letih prevladujejo nadpovprečno sončne jeseni, le dve jeseni v zadnjih desetih letih sta bili manj osončeni od dolgoletnega povprečja.  | | Relativni odklon trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v jesenih obdobja 1961–2025 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z oranžno so označene nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončene jeseni. Jesen 2025 je označena s temnejšo barvo. |
Letošnja jesen je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin najbolj podobna jeseni 2016.
 | | Razsevni grafikon kazalnika višine padavin od odklona povprečne temperature zraka za jeseni v letih 1950–2025. Svetlost barve krogca je povezana z letnico; starejša leta so svetlejše, novejša leta temnejše barve. Letošnja jesen je označena z rdečim krogcem. |
4. december 2025
|