Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila letošnja meteorološka zima na državni ravni nadpovprečno topla in podpovprečno namočena, s povprečnim številom sončnih ur.

 

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21 je na državni ravni znašal 1,4 °C, kar letošnjo zimo uvršča na enajsto mesto najtoplejših od sezone 1950/51. Najtoplejši zimi v tem obdobju sta bili zimi 2023/24 in 2006/07 z odklonoma 3,2 °C oziroma 3,1 °C. Najhladnejša je bila zima 1962/63, z res velikim odklonom –5,5 °C. Druga najhladnejša zima, 1953/54, je bila z odklonom –3,8 °C od nje toplejša za 1,7 °C.

 

Prostorsko je bila letošnja zima povsod po državi toplejša od povprečja. Manjši temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja je bil v višjih legah, severovzhodni Sloveniji in delih južne Slovenije (med 0,8 °C in 1,4 °C), sicer je odklon povečini znašal med 1,4 °C in 2,2 °C. 

Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci letošnje zime. Največji odklon od povprečja smo zabeležili januarja, 2,8 °C, odklon je decembra znašal 1,0 °C, februarja pa 0,3 °C. 

 

Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991/92–2020/21 je bila letošnja zima na Notranjskem, v delih jugovzhodne in severovzhodni Sloveniji normalno topla (med 25. in 75. centilom), drugod pa topla (med 75. in 91. centilom). 

 

Od 70. let prejšnjega stoletja se zimska temperatura zvišuje in se je od takrat zvišala že za več kot 3 °C. Letošnja zima je že osma nadpovprečno topla zapored; v zadnjih dvanajstih letih je bila le zima 2016/17 hladnejša od dolgoletnega povprečja. 

Zima je bila na ravni celotne države glede na primerjalno obdobje 1991/92–2020/21 podpovprečno namočena. Kazalnik višine padavin je znašal 85 %, kar jo uvršča v tretjino najmanj namočenih zim od sezone 1950/51. V tem obdobju je bila najbolj namočena zima 1950/51, s kazalnikom 211 %, najmanj pa zima 1974/75 (kazalnik 30 %). December in februar sta bila podpovprečno namočena (kazalnik 44 % oziroma 77 %), januar pa je bil s kazalnikom 161 % nadpovprečno namočen.

 

Prostorsko je bil največji pozitivni odklon višine padavin od dolgoletnega povprečja na južnih obronkih Julijskih Alp, v Škofjeloškem hribovju, Trnovskem gozdu in Slovenski Istri, kjer vrednost kazalnika znaša med 105 in 120 %. Nižine zahodne Slovenije so bile povprečno namočene, vrednost kazalnika padavin proti severovzhodu pada, v skrajni severovzhodni Sloveniji tudi do 40 %.

 

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991/92–2020/21 je bila letošnja zima večinoma normalno namočena (med 25. in 75. centilom), le v severovzhodni Sloveniji suha (pod 25. centilom).

 

Od zime 1950/51 zimska višina padavin do sredine 90. let 20. stoletja pada, nato se trend obrne in od takrat narašča.

V večjem delu Slovenije je bilo kljub malo podpovprečni do povprečni višini padavin snega v meteorološki zimi malo ali zelo malo. Močno podpovprečne so bile tako snežne padavine kot debelina in trajanje snežne odeje. Po večini nižin je bilo le od 5 do 30 dni s snežno odejo, največ na Dolenjskem. V alpskih dolinah in sredogorju je bilo snega več, a marsikje debelina snežne odeje niti enkrat ni dosegla pol metra, niz dni s snežno odejo pa je bil večkrat prekinjen. Šele na nadmorski višini okoli 1500 metrov se je v Alpah snežna odeja skozi zimo kopičila. Na Voglu in Vršiču je snežna odeja v drugi polovici zime v debelino merila 60–100 cm, na Zelenici malo manj. To so sicer vrednosti malo pod dolgoletnim povprečjem, a so še v  mejah običajne spremenljivosti. Tudi v visokogorju so bile snežne razmere skozi vso meteorološko zimo podpovprečne; na Kredarici je šele v začetku januarja snežna odeja presegla pol metra, do konca februarja pa se je odebelila na 170 cm. Dolgoletno povprečje znaša okoli enega metra na začetku in poltretjega metra ob koncu zime. 

 

Letošnja zima je bila na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991/92–2020/21 povprečno osončena, s kazalnikom 101 %, kar jo uvršča med dvajset najbolj osončenih od zime 1961/62. V tem obdobju je bila najbolj osončena zima 2019/20 s kazalnikom 136 %, najmanj osončene pa so bile zime 1968/69, 2009/10, 1969/70 in 1995/96, vse s kazalnikom 55–56 %. Te številke so zaradi majhnega števila meritev precej nezanesljive.