Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bilo letošnje meteorološko poletje na državni ravni nadpovprečno toplo, podpovprečno namočeno in bolj osončeno kot običajno.

 

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,5 °C, kar letošnje poletje uvršča na šesto mesto najtoplejših poletij od leta 1950. V tem obdobju je bilo najtoplejše poletje 2024, z odklonom 2,4 °C, le malenkost hladnejše je bilo poletje 2003. Najhladnejše v tem obdobju je bilo poletje 1978, z odklonom –3,2 °C.

 

Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci letošnjega poletja. Najbolj izstopa rekordno topel junij, z odklonom 3,6 °C, ki je močno doprinesel k zelo toplemu poletju. Julija smo zabeležili temperaturni odklon 0,4 °C, avgusta pa 0,5 °C.

 

Prostorsko gledano je bila povprečna temperatura letošnjega poletja povsod po Sloveniji nadpovprečna, odklon je večinoma znašal med 1,4 °C in 1,8 °C, nekoliko hladneje je bilo v delih zahodne in južne Slovenije (odklon med 1,2 °C in 1,4 °C).

 

Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bilo letošnje poletje v severni Sloveniji večinoma zelo toplo (med 91. in 98. centilom), drugod toplo (med 75. in 91. centilom). 

Letošnje poletje je že enajsto po vrsti s pozitivnim temperaturnim odklonom, v zadnjih šestnajstih letih pa je imelo le poletje 2014 negativni temperaturni odklon. Pred letom 2000 so bila leta s pozitivnim temperaturnim odklonom redkost, našteli smo le štiri. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je temperaturni trend obrnil v pozitivno smer, so se poletja ogrela že za več kot 3,5 °C. Trend ogrevanja v zadnjih tridesetih letih znaša na ravni Slovenije 0,9 °C/desetletje, je statistično značilen in od vseh letnih časov največji.

Višina padavin je bila na državni ravni pod dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 85 %, kar letošnje poletje uvršča na petnajsto mesto najbolj suhih poletij od leta 1950. Najbolj namočeno v tem obdobju je bilo poletje 2023, ko je padlo 63 % več padavin kot običajno, najmanj pa poletji 2013 in 2003 s kazalnikom padavin 59 oziroma 60 %. 

 

Junij je bil rekordno suh, saj je padlo je 23 % običajne količine padavin, in je doprinesel največ k suhemu poletju. Nekoliko manj padavin kot običajno je bilo tudi avgusta (95 %). Srednji mesec poletja, julij, pa je bil nadpovprečno namočen, s kazalnikom višine padavin 141 %.

 

Prostorska razporeditev padavin je bila v letošnjem poletju razgibana. Največ padavin je padlo na območju med Kozino in Rakekom, kjer je kazalnik višine padavin znašal od 115 pa vse do 160 %, nadpovprečno namočeno je bilo tudi območje med Ajdovščino in Idrijo. Zahodna, osrednja in jugovzhodna Slovenija so v splošnem prejele zmerno količino padavin, kazalnik višine padavin je nato padal proti severu in vzhodu. Najmanj padavin je bilo ob meji z Avstrijo in vzhodni meji s Hrvaško (krajevno tudi pod 55 %).

 

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bilo letošnja poletje v zahodni, osrednji, jugovzhodni in delu severovzhodne Slovenije normalno namočeno (med 25. in 75. centilom), med Kozino in Logatcem mokro do zelo mokro (med 75. in 98. centilom). Drugod je bilo suho (med 9. in 25. centilom), v delih Koroške tudi zelo suho (med 2. in 9. centilom).

Osončenost je bila v letošnjem poletju glede na primerjalno obdobje 1991–2020 nadpovprečna. Kazalnik osončenosti je znašal 113 %, kar je četrta najvišja vrednost od leta 1961 in približno toliko kot poleti 2021. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2017, 115 % dolgoletnega povprečja, najmanj pa v poletju 1975, petino manj kot običajno.

 

Junij je bil rekordno sončen (46 % na dolgoletnim povprečjem), avgust nekoliko nadpovprečno osončen (5 % nad dolgoletnim povprečjem), julija pa je bilo sonca približno za desetino manj od povprečja.

 

Prostorsko gledano je bilo sonca povsod več kot običajno, kazalnik osončenosti je večinoma znašal med 105 in 115 % dolgoletnega povprečja. Največji presežek sončnih ur je bil na Koroškem in v jugovzhodni Sloveniji, najmanjši pa v delu zahodne Slovenije.