Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila letošnja meteorološka zima na državni ravni izjemno topla. Padavin je bilo na ravni Slovenije več kot običajno, nadpovprečno je bilo tudi število sončnih ur.

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21 je na državni ravni znašal 3,2 °C, zaradi česar je bila zima 2023/24 malenkost toplejša od zime 2006/07, ki je do sedaj veljala za najtoplejšo vsaj od zime 1950/51. Odklon nad 2,0 °C sta imeli še zimi 2019/20 (2,6 °C) in 2013/14 (2,5 °C). V tem obdobju je bila najhladnejša zima 1962/63, z odklonom –5,5 °C; druga najhladnejša zima, 1953/54, je bila z odklonom –3,8 °C od nje toplejša za 1,7 °C.

Prostorsko je imela letošnja zima največji temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja v višjih legah in jugovzhodni Sloveniji (med 3,3 °C in 4,0 °C), sicer je odklon povečini znašal med 2,7 °C in 3,3 °C, le v delih zahodne in severne Slovenije tudi pod 2,7 °C. Na državni ravni je bila izjemno topla zima 2006/07 toplejša od letošnje zime v nižinah v notranjosti države, medtem ko je bilo zlasti na Primorskem in v gorah obratno.

 

 

Razlika med povprečno temperaturo letošnje zime in do sedaj na državni ravni najtoplejše zime 2006/07. Z rdečo so označena območja, kjer je bila letošnja zima najtoplejša do sedaj, z modro pa območja, kjer je bilo hladneje kot v zimi 2006/07.

 

 

Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci letošnje zime, december in februar sta bila na državni ravni rekordno topla. Decembra je bil temperaturni odklon 2,9 °C in februarja kar 5,5 °C, medtem ko je januarja znašal 1,2 °C. Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991/92–2020/21 je bila letošnja zima v višjih predelih in po nižinah jugovzhodne Slovenije izjemno topla (med 98. in 100. centilom), drugje pa zelo topla (med 91. in 98. centilom).
Od 70. let prejšnjega stoletja se zimska temperatura zvišuje in se je od takrat zvišala že za več kot 2,5 °C. Letošnja zima je že sedma nadpovprečno topla zapored; v zadnjih enajstih letih je bila le zima 2016/17 hladnejša od dolgoletnega povprečja.  

 

 

 

Zima je bila na ravni celotne države nadpovprečno namočena glede na primerjalno obdobje 1991/92–2020/21. Kazalnik višine padavin je znašal 139 %, kar je 15. najvišja vrednost od leta 1950. Najbolj namočena je bila zima 1950/51, s kazalnikom 211 %, najmanj pa zima 1974/75 (kazalnik 30 %). December in januar sta bila nadpovprečno namočena (kazalnik 143 % oziroma 187 %), zadnji mesec meteorološke zime, februar, pa je bil s kazalnikom 97 % povprečno namočen.

Prostorska razporeditev padavin je bila v letošnji zimi zelo raznolika. Največji odklon od dolgoletnega povprečja je bil v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer vrednost kazalnika presega 180 %. Proti jugu in vzhodu vrednost kazalnika pada, v jugovzhodni Sloveniji tudi pod 100 %.

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991/92–2020/21 je bila letošnja zima ponekod v visokogorju zelo mokra (med 91. in 98. centilom), v zahodni polovici države, z izjemo Slovenskega primorja, ter od Kamniško-Savinjskih Alp proti Celjski kotlini in Mariboru mokra (med 75. in 91. centilom), drugod pa normalno namočena. Od zime 1950/51 zimska višina padavin do konca 20. stoletja pada, nato se trend obrne v naraščanje.

 

 

 

Skladno z izjemno visoko povprečno temperaturo zraka je bilo kljub nadpovprečno izdatnim padavinam v nižinskem in gričevnatem svetu snega malo. Zima sicer ni bila rekordno skromna z novozapadlim snegom in snežno odejo, bila pa je med najslabšimi od zime 1950/51. Razen zmernega do obilnega sneženja 19. januarja v večjem delu Slovenije, ni bilo drugih omembe vrednih snežnih padavin. Januarski sneg je ponekod po nižinah sicer obležal približno dva tedna, a običajno nižine v meteorološki zimi snežna odeja prekriva več tednov, lahko tudi več kot polovico zime. Drugačne so bile razmere v visokogorju, kjer je obilica padavin, velika večina v obliki snega, poskrbela za običajne, krajevno celo nadpovprečno dobre snežne razmere. 

 

Kljub nadpovprečni namočenosti je bila letošnja zima na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991/92–2020/21 nadpovprečno osončena, s kazalnikom 116 %, kar jo uvršča med deset najbolj osončenih od zime 1961/62. V tem obdobju je bila najbolj osončena zima 2019/20 s kazalnikom 136 %, najmanj osončene pa so bile zime 1968/69, 2009/10, 1969/70 in 1995/96, vse s kazalnikom 55–56 %. Te številke so zaradi majhnega števila meritev precej nezanesljive.

Prva dva meseca meteorološke zime, december in januar, sta bila nadpovprečno osončena, s kazalnikom sončnega obsevanja na državni ravni 129 % oziroma 138 %. Februar je bil s kazalnikom 91 % podpovprečno osončen.
Prostorsko gledano so bile razlike v osončenosti letošnjo zimo precej velike. Na Goriškem in ob morju je bilo sončnih ur manj od povprečja, na skrajnem jugovzhodu in severovzhodu pa je bilo sončnega vremena dvajset in več odstotkov nad dolgoletnim povprečjem.

Od zime 1961/62 do 90. let 20. stoletja je trend osončenosti pozimi naraščajoč, kasneje pa ni več izrazit. V zadnjem desetletju se izmenjujejo podpovprečno in nadpovprečno osončene zime.