|
|
|
|
|
|
|
|
|
| meteo.si > Pregled > Podnebje > Aktualno > Podnebne značilnosti zadnjega meseca | ||||||||||||||||
Podnebne značilnosti zadnjega mesecaPodnebne značilnosti marca 2025Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bil letošnji marec nadpovprečno topel, zelo namočen in povprečno osončen. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,9 °C, kar letošnji marec uvršča približno na osmo mesto najtoplejših marcev od leta 1950. V tem obdobju je bil najtoplejši marec 1994, z odklonom 3,2 °C. Malo manj topla sta bila marca v letih 2024 in 2017, z odklonom 3,0 °C. Na nasprotni strani lestvice je izjemno mrzel marec 1987, kar 5,9 °C pod dolgoletnim povprečjem. Prostorsko gledano je bil marca letos temperaturni odklon nekoliko večji v vzhodni polovici Slovenije in v višjih legah. Tam je večinoma znašal od 2 do 2,5 °C, drugod malo pod 2 °C. Najmanjši odklon, krajevno pod 1,5 °C, smo izmerili v nekaterih dolinskih in kotlinskih legah. Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bil letošnji marec skoraj povsod po državi topel (med 75. in 91. centilom). Marci so se od sredine prejšnjega stoletja do danes ogreli za skoraj 3 °C, pri čemer je naraščanje temperature najbolj strmo v tem stoletju. Kljub izrazitemu dvigu temperature marec 1994 ostaja rekordno topel, tako po absolutni vrednosti kot zaradi izjemnega odklona od podnebnega signala (temno sive krivulje na sliki 2) – okoli 3,8 °C. .
Marčevska višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 močno nadpovprečna, kazalnik višine padavin je na državni ravni znašal 228 %. Od leta 1950 smo le leta 1975 namerili znatno več padavin, kazalnik je takrat dosegel kar 248 %. Sledijo trije skoraj izenačeni marci: 2001 (228 %), letošnji (228 %) in 2013 (226 %). Na drugi strani padavinske lestvice so trije marci s padavinskim kazalnikom pod 10 %: 2012 (9 %), 2003 (7 %) in 1953 (6 %). Povsod po Sloveniji je bilo marca letos mnogo več padavin kot običajno. V severni polovici države je kazalnik skoraj povsod med 160 in 250 %, na jugu pa celo med 200 in 350 %. Izpostaviti velja Sviščake, kjer je padlo kar 471 mm padavin, kar je 352 % dolgoletnega povprečja. Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bil letošnji marec ponekod ob južni meji s Hrvaško izjemno moker (nad 98. centilom), v večini Slovenije zelo moker (91.–98. centil), le v predelih Trnovskega gozda in Alp ter ponekod na severovzhodu moker (75.–91. centil). Povprečna višina padavin marca na ravni države od leta 1950 ne kaže izrazitega linearnega trenda, temveč naraščanje do okoli leta 1977, počasno upadanje do začetka tega stoletja in nato znova rahlo, a statistično neznačilno naraščanje.
Snežne razmere so bile kljub veliki količini padavin blizu povprečja le v visokogorju. Tam se je sprva povprečna do sorazmerno skromna snežna odeja sredi meseca precej odebelila in do konca meseca dobro sledila dolgoletnemu povprečju. Na Kredarici smo v prvi tretjini marca izmerili 160–175 cm debelo snežno odejo, 30. marca pa s 320 cm mesečni višek. Manjša razlika med začetkom in koncem meseca je bila na meji sredogorja in visokogorja, saj je tam deloma snežilo, deloma deževalo. Na Voglu (1515 m), Zelenici (1534 m) in Vršiču (1684 m) je bilo na začetku meseca približno meter snega, ob koncu meseca okoli 120 cm. Povsem drugačne so bile snežne razmere pod nadmorsko višino 1000 metrov. Razen kratkotrajne in tanke snežne odeje v alpskih dolinah je marec skoraj povsod minil povsem brez omembe vrednega sneženja in snežne odeje. Za razliko od temperaturnih, padavinskih in snežnih razmer trajanje sončnega obsevanja marca ni bistveno odstopalo od dolgoletnega povprečja, s kazalnikom osončenosti na državni ravni 103 %, kar ga uvršča na približno 25. mesto po letu 1961. V tem obdobju je bil najbolj osončen marec 2022, s 158 % in najmanj 1964, z le 43 % dolgoletnega povprečja trajanja sončnega obsevanja. Prostorsko gledano je trajanje sončnega obsevanja v letošnjem marcu v večini Slovenije za manj kot 10 % odstopalo od dolgoletnega povprečja. Relativno gledano je bilo najmanj sončnega vremena v Alpah, največ pa na severovzhodu (do 120 %). V delu severovzhodne Slovenije je bil marec v kategoriji osončenih marcev (75.–91. centil), drugje pa normalnih marcev (25.–75. centil). Marci so od sredine prejšnjega stoletja do danes postali mnogo bolj sončni, razlika znaša več kot 20 odstotnih točk povprečja 1991–2020, kar je v večini Slovenije več kot 30 ur. Štirje od petih najbolj osončenih marcev so bili od leta 2012 naprej.
Marec 2025 je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin zelo podoben marcu 2001, oba pa močno različna od vseh ostalih marcev. Vremenska poteka letošnjega in marca 2001 sta precej različna, poleg tega je bil marec 2001 zlasti na zahodu države izrazito slabo osončen. Zemljevide odklonov za izbrane spremenljivke najdete na povezavi https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/archive/monthly-charts/.
2. april 2025 |
||||||||||||||||
|
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052 Izjava o dostopnosti |