|
|
|
|
|
|
|
|
|
| meteo.si > Pregled > Podnebje > Aktualno > Podnebne značilnosti zadnjega meseca | ||||||||||||||||
Podnebne značilnosti zadnjega mesecaPodnebne značilnosti januarja 2026Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bil letošnji januar normalno hladen. Padavin je bilo več kot običajno, število sončnih ur pa podpovprečno. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal –0,4 °C, kar umešča januar 2026 v temperaturno sredino vseh januarjev od leta 1950. V tem obdobju sta bila najtoplejša januarja v letih 2007 in 2014, z odklonom 3,6 °C. Najhladnejši v tem obdobju je bil z odklonom –6,6 °C januar 1963, sledijo mu januarji v letih 1985, 1954 in 1964 (z odkloni –5,9 °C, –5,7 °C oziroma –5,3 °C). Po letu 2000 je bil daleč najhladnejši januar 2017, z odklonom –4,2 °C. Prostorsko gledano je odklon temperature zraka glede na primerjalno obdobje 1991–2020 večinoma znašal med –0,5 in 0,5 °C, ponekod na jugu je bil nad 0,5 °C, na severu države pa pod −0,5 °C. Negativni odklon je vzhodno od Celja in Velenja naraščal in na skrajnem severovzhodu znašal okoli –2,0 °C.
V večini države je bil januar normalno topel (med 25. in 75. centilom), na skrajnem severovzhodu pa hladen (med 9. in 25. centilom). Januarska povprečna temperatura se od šestdesetih let prejšnjega stoletja dviga in je v zadnjih letih za približno 3 °C višja kot v začetnem obdobju. Po letu 2010 je bil letošnji januar šele tretji hladnejši od povprečja obdobja 1991–2020, kar 13 jih je bilo nadpovprečno toplih. Tri najtoplejše januarje smo zabeležili po letu 2000.
Januarska višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 nadpovprečna. Kazalnik višine padavin je na državni ravni znašal 127 %, kar uvršča januar 2026 približno v sredino januarskih vrednosti od leta 1950. Najbolj namočen v tem obdobju je bil januar 2023, s kazalnikom padavin 287 %, najmanj namočena pa na ravni države praktično popolnoma suha januarja 1964 in 1989 s kazalnikoma padavin 1 % in 2 %. Prostorsko gledano je bil letošnji januar glede na dolgoletno obdobje v večini Slovenije nadpovprečno namočen. Največ padavin je padlo na jugozahodu in severovzhodu Slovenije, kjer je kazalnik znašal med 120 in 180 %, ob severovzhodni meji s hrvaško tudi več. Manj padavin od povprečja je bilo le na skrajnem severozahodu, kjer se je kazalnik spustil tudi pod 70 %. Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bil letošnji januar na jugozahodu in severovzhodu države moker (med 75. in 91. centilom), drugod pa normalno namočen (med 25. in 75. centilom).
Januarska višina padavin je na ravni države od leta 1950 do konca 20. stoletja počasi padala, nato se je trend obrnil. V zadnjih dvajsetih letih prevladujejo nadpovprečno namočeni januarji, letošnji je četrti zapored v tej kategoriji.
Snežne razmere so januarja dobro odgovarjale temperaturnim in padavinskim razmeram. Večina nižin in gričevij v notranjosti Slovenije je bila po sneženju 5. in 6. januarja deležna vsaj tedna dni snežne odeje, medtem ko se je v večini severovzhodne Slovenije sneg obdržal skoraj do zadnjega dne v mesecu. Sprva je bila snežna odeja debela večinoma med 15 in 30 cm, kar je za zadnja leta precej visoka vrednost. V Mariboru in Murski Soboti je bil s 30 oziroma 26 dnevi s snežno odejo to najbolj zasnežen januar v zadnjih 16 letih. Podobne snežne razmere so bile januarja nazadnje leta 2010, precej več snega pa je bilo leta 2006. V Ljubljani so bile snežne razmere nazadnje podobne letošnjim januarja 2024. Presenetljivo malo snega je bilo v nekaterih alpskih dolinah; v Bohinjski Češnjici nismo namerili več kot 9 cm debele snežne odeje, v Ratečah največ 21 cm. Na teh območjih je bila snežna odeja po debelini skozi ves mesec pod dolgoletnim povprečjem. Tudi v sredogorju in visokogorju je bilo snega večinoma manj od dolgoletnega povprečja. Na merilnih postajah Vogel in Zelenica smo sicer zadnje tri dni januarja izmerili dober meter debelo snežno odejo, kar je v območju normalnih vrednosti, a še vedno pod dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je bilo večji del meseca okoli meter snega, ob koncu meseca pa se je snežna odeja odebelila na 145 cm. Dolgoletno povprečje znaša na tem merilnem mestu od 170 cm na začetku do 200 cm ob koncu januarja. Letošnji januar je bil na ravni Slovenije zelo slabo osončen, s kazalnikom na državni ravni 60 %, kar ga uvršča med deseterico najmanj osončenih od leta 1961. V tem obdobju je bil najbolj osončen januar 1981 s kazalnikom 177 %, najmanj pa januar 1972 s kazalnikom 30 %. Prostorsko gledano je bil letošnji januar povsod podpovprečno osončen. Najmanj sonca je bilo v jugovzhodni Sloveniji in ob vzhodni meji s Hrvaško, kjer je kazalnik osončenosti znašal manj kot 50 %. Kazalnik je nato naraščal proti severozahodu in se na skrajnem severozahodu Slovenije približal povprečnim vrednostim.
Kjer je bila vrednost kazalnika sončnega obsevanja najmanjša, je bil januar glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 zelo slabo osončen (pod 9. centilom), v severozahodni in severni Sloveniji večinoma normalno osončen, drugod pa večinoma precej neosončen (med 9. in 25. centilom). Do leta 1980 so prevladovali podpovprečno osončeni januarji, od leta 1990 pa se izmenjujejo pod- in nadpovprečno osončeni januarji. V tem tisočletju je bilo devet januarjev s pozitivnim in 17 z negativnim odklonom osončenosti od dolgoletnega povprečja 1991–2020. Kar sedem od desetih najbolj sončnih januarjev od leta 1961 smo zabeležili po letu 2000.
Januar 2026 je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin najbolj podoben januarju 1995, ki pa je bil od letošnjega nekoliko hladnejši. Zemljevide odklonov za izbrane spremenljivke lahko najdete na povezavi https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/archive/monthly-charts/.
4. februar 2026 |
||||||||||||||||
|
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052 Izjava o dostopnosti |