Podnebne značilnosti zadnjega meseca

Decembrska povprečna temperatura je od petdesetih do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja padala, nato se do devetdesetih let ni veliko spreminjala, v 21. stoletju pa izrazito narašča. Linearni trend v vsem obdobju je statistično značilen in znaša 0,3 C/desetletje. Decembri so se od 70. let prejšnjega stoletja v povprečju segreli za okoli 3 °C. V tem tisočletju smo imeli kar 19 nadpovprečno in le šest podpovprečno toplih decembrov. Letošnji december je že deveti nadpovprečno topel december po vrsti. 

 

Povprečna decembrska višina padavin je na ravni države od leta 1950 do okoli leta 1980 padala, od takrat pa stagnira. V tem tisočletju na ravni države prevladujejo podpovprečno namočeni decembri, takih je bilo 16, devet decembrov pa je bilo bolj namočenih od povprečne vrednosti obdobja 1991–2020. 

 

 

 

Skladno s skromnimi padavinami in nadpovprečno visoko temperaturo zraka decembra v večjem delu Slovenije ni bilo prav veliko snega. V visokogorju so bile snežne razmere v začetku meseca še povprečne, a ker ni bilo obilnega snega, je snežna odeja do konca meseca ostala približno enako debela. V sredogorju je bila omembe vredna snežna odeja le od 24. decembra, ko je zapadlo večinoma od 5 do 20 cm snega. Precej snega, okoli 30 ali 40 cm, pa je 24. decembra zapadlo ponekod na Kozjaku, Pohorju in Halozah ter Kozjanskem. Razen izjem (Novo mesto 17 cm, Maribor 9 cm) tik pred božičem po nižinah ni snežilo ali zapadlo več kot 5 cm snega. Ta sneg je v nekaj dneh povečini skopnel, ponekod pa se je obdržal do novega leta. 

Letošnji december je bil na ravni Slovenije s kazalnikom 103 % povprečno osončen, kar ga uvršča na 26. mesto najbolj osončenih od leta 1961. V tem obdobju je bil najbolj osončen december 2016 s skoraj dvakratnikom običajnih sončnih ur za december (kazalnik 193 %). Najmanj je bil osončen december 1995, s kazalnikom 23 %. 

Letošnji december je bil v visokogorju, zahodni in južni Sloveniji ter ob vzhodni meji s Hrvaško večinoma nadpovprečno osončen, kazalnik sončnega obsevanja je tam znašal med 100 in 140 %. Drugod je bilo sonca manj kot običajno, večinoma med 75 in 100 %, še manj pa na severovzhodu in ob vzhodni polovici meje z Avstrijo. 

Glede na razpon vrednosti kazalnika sončnega obsevanja v obdobju 1991–2020 je bil december v večini Slovenije normalno osončen (med 25. in 75. centilom), v jugozahodni in ponekod v severozahodni Sloveniji pa osončen ali zelo osončen (med 75. in 98. centilom). Ponekod v Ljubljanski kotlini in na severovzhodu je bila osončenost nizka (med 9. in 25. centilom).

 

 

Linearni trend trajanja sončnega obsevanja v decembru na ravni države v obdobju 1961–2025 znaša 4,4 %/desetletje in je statistično značilen. V zadnjih petnajstih letih je bilo deset decembrov s pozitivnim in pet z negativnim odklonom osončenosti od dolgoletnega povprečja 1991–2020.