|
|
|
|
|
|
|
|
|
| meteo.si > Pregled > Podnebje > Aktualno > Podnebne značilnosti zadnjega meseca | ||||||||||||||||
Podnebne značilnosti zadnjega mesecaPodnebne značilnosti januarja 2025Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bil letošnji januar nadpovprečno topel. Padavin je bilo več kot običajno, število sončnih ur pa podpovprečno. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 2,8 °C, kar umešča januar 2025 med pet najtoplejših po letu 1950. V tem obdobju sta bila najtoplejša januarja v letih 2007 in 2014 z odklonom 3,6 °C. Najhladnejši v tem obdobju je bil januar 1963 z odklonom –6,6 °C, sledijo mu januarji v letih 1985, 1954 in 1964 (z odkloni –5,9 °C, –5,7 °C oziroma –5,3 °C). Po letu 2000 je bil daleč najhladnejši januar 2017, z odklonom –4,2 °C. Januar je bil po vsej državi nadpovprečno topel. Najmanjši temperaturni odklon glede na primerjalno obdobje je bil v visokogorju, kjer je znašal večinoma med 0,8 in 2,0 °C, drugod med 2,0 in 3,8 °C. Ob zahodni meji, na skrajnem jugovzhodu, v Ljubljanski kotlini in v alpskih dolinah je januar sodil med zelo tople (nad 91. centilom), v večjem delu Slovenije pa je bil topel (med 75. in 91. centilom). Ponekod v visokogorju je bil januar normalno topel (med 25. in 75. centilom). Januarska povprečna temperatura se od šestdesetih let prejšnjega stoletja dviga in je v zadnjih letih za približno 3 °C višja kot v začetnem obdobju. Linearni trend naraščanja znaša približno 0,4 °C na desetletje in je statistično značilen. Po letu 2010 sta bila le dva januarja hladnejša od povprečja obdobja 1991–2020, kar 13 jih je bilo nadpovprečno toplih. Tri najtoplejše januarje smo zabeležili po letu 2000.
Januarska višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 nadpovprečna. Kazalnik višine padavin je na državni ravni znašal 160 %, kar uvršča januar 2025 med dvajseterico najbolj namočenih od leta 1950. Najbolj namočen v tem obdobju je bil januar 2023, s kazalnikom padavin 287 %, najmanj namočena pa na ravni države praktično popolnoma suha januarja 1964 in 1989 s kazalnikoma padavin 1 % in 2 %. Prostorsko gledano je bil letošnji januar glede na dolgoletno obdobje v večini Slovenije nadpovprečno namočen. Največji odklon je bil na severozahodu države, kazalnik padavin je tu segel čez 220 %. Kazalnik padavin je nato padal priti vzhodu: na skrajnem jugovzhodu je dosegel povprečno vrednost, na Goričkem pa je padel do okrog 80 %. Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bil letošnji januar v zahodni polovici države moker do zelo moker (med 75. in 98. centilom), krajevno tudi izjemno moker. V vzhodni polovici države je bil januar večinoma normalno namočen, od Posavskega hribovja do Kamniško-Savinjskih Alp in na Pohorju pa moker do zelo moker. Januarska višina padavin je na ravni države od leta 1950 do konca 20. stoletja počasi padala, nato se je trend obrnil. V tem tisočletju se izmenjujejo nadpovprečno in podpovprečno namočeni januarji, pri čemer so pozitivni odkloni v splošnem večji od negativnih.
Snežne razmere so bile januarja kljub obilici padavin večinoma slabe ali zelo slabe. Ponekod po nižinah v južni polovici Slovenije je bilo sprva še nekaj snega, a je ta z odjugo hitro skopnel. Nato je sredi meseca ponekod padlo nekaj centimetrov snega, ki pa se je le izjemoma obdržal več kot nekaj dni (v Novem mestu od 11. do 21. januarja). Marsikje po Sloveniji pa je mesec minil povsem brez snežne odeje. Tudi v gorah so bile snežne razmere večinoma močno pod dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je debelina snežne odeje do 28. januarja znašala zgolj od 30 do 80 cm, zadnje dni meseca pa okoli 120 cm. Dolgoletno povprečje za januar se skozi mesec dvigne s 170 na 200 cm. Na nadmorski višini 1500 metrov je bilo v Alpah povprečno kakih 20–50 cm snega, slabše razmere pa so bile v južnem delu Slovenije. Letošnji januar je bil na ravni Slovenije podpovprečno osončen, s kazalnikom na državni ravni 89 %. V obdobju od leta 1961 je bil najbolj osončen januar 1981 s kazalnikom 177 %, najmanj pa januar 1972 s kazalnikom 30 %. Prostorsko gledano je bil letošnji januar nadpovprečno osončen v delih severne Slovenije, kjer je kazalnik osončenosti segel nad 125 %, najmanj sonca pa je bilo v delu Ljubljanske kotline in v jugovzhodni Sloveniji (kazalnik večinoma med 54 in 75 %). Kjer je bila vrednost kazalnika sončnega obsevanja največja, je bil januar glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 osončen (med 75. in 98. centilom), v jugovzhodni Sloveniji precej neosončen (pod 25. centilom), drugod pa večinoma normalno osončen. Linearni trend januarske osončenosti je od leta 1961 pozitiven, a naraščanje ni enakomerno. Do leta 1980 so prevladovali podpovprečno osončeni januarji, od leta 1990 pa se izmenjujejo pod- in nadpovprečno osončeni januarji. V tem tisočletju je bilo devet januarjev s pozitivnim in 16 z negativnim odklonom osončenosti od dolgoletnega povprečja 1991–2020. Kar sedem od desetih najbolj sončnih januarjev od leta 1961 smo zabeležili v letu 2000 in po njem.
Januar 2025 je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin najbolj podoben januarju 1988, ki pa je bil od letošnjega nekoliko manj osončen. Zemljevide odklonov za izbrane spremenljivke lahko najdete na povezavi https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/archive/monthly-charts/.
4. februar 2025 |
||||||||||||||||
|
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052 Izjava o dostopnosti |