Stanje suše po Sloveniji


Meteorološke razmere

Stanje vodne bilance površinskega sloja tal

Napoved agrometeoroloških spremenljivk lahko spremljate na ARSO aplikaciji »traktorčki«: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/

Stanje vodotokov

Stanje podzemnih voda

Vremenska napoved do naslednjega tedna

Napoved predstavlja tedensko napoved in je izdana vsak četrtek, zato lahko dejanski potek vremena odstopa od napisanega. Spremljajte vremenske napovedi tudi na: http://www.meteo.si/met/sl/weather/fproduct/text/.

Stanje površinskega sloja tal


Agrometeorološke razmere

Dnevne vrednosti meteorološke vodne bilance (zgoraj) in kumulativna met. vodna bilanca za izbrano obdobje s pripadajočimi percentilnimi razredi (spodaj).

Stanje kmetijskih ekosistemov

Kmetovalcem je pri spremljanju in napovedi vremenskih razmer za načrtovanje kmetijskih opravil lahko v pomoč aplikacija Agrometeorološka napoved (»traktorčki«): http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast.
Kumulativna meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem obdobju tekočega leta (črta) ter v letih med 1991 in 2020, ko je bila posamezna postaja aktivna, za primerjavo (stolpci).

Površinska vodna bilanca – razlika med količino padavin in količino izhlapele vode iz tal in referenčne rastline v izbranem obdobju. Visoke vrednosti kumulativne površinske vodne bilance odražajo mokra obdobja, nizke pa suha. Za izračun izhlapevanja (potencialne evapotranspiracije) se uporablja Penman-Monteithova metoda, ki upošteva temperaturo zraka, relativno zračno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje, za referenčno rastlino pa privzame aktivno rastočo travo, ki popolnoma prekriva tla in je zadostno preskrbljena z vodo, ima višino 0.12 m, površinsko upornost 70 s/m in albedo 0.23. Percentil – odstotek podatkov v referenčnem obdobju (trenutno je v uporabi obdobje 1991-2020), ki so po vrednosti manjši ali enaki izbranemu podatku. Za interpretacijo jakosti suše so percentilne meje obrnjene, zato 0. percentil označuje »najbolj mokro« vrednost (oziroma največjo beleženo povr. vodno bilanco v primerjavi s 30-letnim obdobjem), 100. percentil pa »najbolj sušno« vrednost (najmanjšo beleženo povr. vodno bilanco v primerjavi s 30-letnim obdobjem).
Ocena sušnih razmer po regijah Slovenije je narejena na osnovi percentilne analize kumulativne površinske vodne bilance zadnjih 30 dni na reprezentativnih meteoroloških postajah, ki so razvidne iz nabora lokacij ob grafih. Vrednost kumulativne površinske vodne bilance do 65. percentila označuje običajne razmere oz. nadpovprečno namočenost, med 66. in 85. percentilom označuje zmerno sušne razmere, med 86. in 95. percentilom označuje zelo sušne razmere, nad 95. percentilom pa ob dodatni storkovni presoji označuje izjemno sušne razmere. Sušne razmere v površinskem sloju tal se v izbrani regiji določajo na osnovi podatkov reprezentativne regijske postaje. Upoštevati je potrebno, da se znotraj iste regije stanje površinskega sloja tal na terenu lahko razlikuje, odvisno od lokalnih vremenskih razmer in vodnozadrževalnih lastnosti tal. Karakterizacija jakosti suše se vedno nanaša na izbrano lokacijo in na izbran čas leta. To pomeni, da vrednosti površinske vodne bilance v marcu, ki nakazujejo zelo sušne razmere, niso nujno enake vrednostim površinske vodne bilance, ki nakazujejo zelo sušne razmere julija. Prav tako so same vrednosti površinske vodne bilance pri enaki stopnji sušnosti za različne kraje različne, kar je posledica raznolikih podnebnih značilnosti območij.

Stanje vodotokov


Nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji pomenijo povprečni dnevni pretok manjši od 25. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1991-2020 (25 odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu).
Izredne nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji pomenijo povprečni dnevni pretok manjši od 5. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1991-2020 (5 odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu).

Vodnatost na izbrani samodejni hidrološki postaji v tekočem obdobju je prikazana s 30-dnevnim drsečim povprečjem pretoka (črna črta) v primerjavi z minimumom in maksimumom (rdeča oziroma modra črta) ter 5. (rjava črta), 25. (rumena črta), 50. (zelena črta), 75. (temno zelena črta) in 95. (siva črta) percentilom 30-dnevnega drsečega povprečja pretokov v referenčnem obdobju 1991-2020.

Stanje podzemnih voda


Stanje suše podzemnih voda na mesečni ravni ocenjujemo s standardiziranim indeksom gladine podzemne vode (SGI). Oglejte si ga na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/.
Povprečne dnevne gladine podzemne vode na izbranih merilnih mestih v primerjavi s percentilnimi vrednostmi dnevnih gladin obdobja 1991 – 2020 zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem.

Temperatura

Aktualne temperaturne razmere lahko spremljate na: http://www.meteo.si/met/sl/climate/current/last-30-days/

Padavine

Aktualne padavinske razmere lahko spremljate na: http://www.meteo.si/met/sl/climate/current/last-30-days/

Evapotranspiracija

Razvoj sušnih razmer v letu 2022

Stanje površinskega sloja tal

Stanje vodotokov

Stanje podzemnih voda

Opis metodologije prikaza stanja suše

Suša je običajni ponavljajoči se del naravne spremenljivosti podnebja. Različno intenzivne suše se ponavljajo bolj ali manj pogosto (žal se pogostost zaradi podnebnih sprememb spreminja – suše določene intenzivnosti so vedno bolj pogoste). Osnovni vzrok je vedno v pomanjkanju padavin (primanjkljaju glede na dolgoletno povprečje), ki se sčasoma odrazi v suhih tleh in kasneje tudi v znižanju vodostajev površinskih in podzemnih voda. Zato je potrebno ob stopnji suše navesti tudi, katera vrsta suše se pojavlja, oziroma kje se opažajo posledice suše. V grobem sušo razdelimo na tri vrste. Vsako od treh vrst suš spremljamo s posebnim kazalnikom. Vrste suše, njim prirejen kazalnik in tudi grafična ikona za oznako vrste suše na zemljevidu so zbrani v spodnji tabeli.
Ikona Vrsta suše Osnova kazalnika
Kmetijska suša -
stanje površinskega sloja tal
Površinska vodna bilanca (razlika med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo), izračunana za izbrano postajo v vsaki od regij.
Suša površinskih voda -
stanje vodotokov
Pretoki, izmerjeni na nekaj izbranih postajah v vsaki od regij.
Suša podzemnih voda -
stanje v vodonosnikih
Hidrološki podatki na izbranih postajah merilne mreže podzemnih voda.
Stopnja suše se pogosto označi po tem, kako pogosto so se v preteklosti podobne razmere že pojavile. Za primerjavo potrebujemo najprej primerjalno (referenčno) obdobje, ki je dovolj dolgo (praviloma najmanj 30 let), dovolj aktualno in se ne spreminja pogosto, da je mogoče primerjati trenutne odklone s tistimi v prejšnjih letih. Glede na te kriterije je trenutno izbrano obdobje 1991-2020. Razmere v tekočem letu se potem glede na vrednost izbranega kazalnika primerja s pogostostjo pojavljanja v primerjalnem obdobju. Primer: če aktualne razmere za izbran vidik suše glede na leta v primerjalnem obdobju sodijo med 5 % najbolj intenzivnih suš, govorimo o preseganju 95 % praga za dotični kazalnik (za takšne statistične pragove se pogosto uporablja izraz centil ali percentil).
V spodnji tabeli so zbrani pragovi za različne stopnje in vrste suše. Z barvo ugotovljene stopnje suše se obarva vsaka od regij na zemljevidu za izbrano vrsto suše. Na zbirnem zemljevidu se označi najvišja ugotovljena stopnja suše, z ustrezno ikono se tudi nakaže vse ugotovljene vrste suš, ki so se v tem časovnem obdobju pojavile.
Barva Stopnja suše Kmetijska suša Suša površinskih voda Suša podzemnih voda
Povprečna ali nadpovprečna namočenost Kazalnik ne dosega 65 % praga Kazalnik ne dosega 75 % praga Kazalnik ne dosega 75 % praga
Zmerna suša Kazalnik presega 65 % prag, a ne dosega 85 % praga
Kazalnik presega 75 % prag, a ne dosega 95 % praga Kazalnik presega 75 % prag, a ne dosega 95 % praga
Izrazita suša Kazalnik praviloma presega 85 % prag
Kazalnik praviloma presega 95 % prag Kazalnik praviloma presega 95 % prag
Izjemna suša Kazalnik praviloma presega 95 % prag; stopnjo mora potrditi tudi pristojni strokovnjak To stopnjo mora potrditi pristojni strokovnjak To stopnjo mora potrditi pristojni strokovnjak

Opis metodologije za določitev trenda

Kmetijska suša - stanje površinskega sloja tal

Določitev trenda sušnih razmer v površinskem sloju tal temelji na strokovni presoji pripravljavcev vsebin, za osnovo pa služi percentilna analiza pričakovane 30-dnevne površinske vodne bilance, ki upošteva 23 dni preteklih in 7 dni prognostičnih podatkov površinske vodne bilance za posamezno regijo. Trend se na karti ne prikaže le v primeru, da trenutno stanje z vidika sušnosti ni problematično, sprememb pa ni pričakovati tudi v naslednjem tednu.
Suša površinskih voda - stanje vodotokov

Določitev trenda sušnih razmer površinskih voda temelji na strokovni presoji in interpretaciji rezultatov hidrološkega prognostičnega sistema ARSO, ki z uporabo hidroloških in hidrodinamičnih modelov omogoča napoved pretokov slovenskih rek za do 8 dni v naprej. Pri izračunih modelskih simulaciji je meteorološka napoved, ob meritvah v meteorološki in hidrološki mreži, ključna za pripravo objektivne hidrološke napovedi.
Suša podzemnih voda - stanje v vodonosnikih

Trend za področje podzemnih voda temelji na strokovni presoji pripravljavca vsebine. Pri napovedi sušnih razmer za teden naprej se upošteva količina napovedanih padavin v naslednjem napovedovalnem obdobju in aktualne razmere suše podzemnih voda.

Razmejitev in poimenovanje regij

Razmejitev in poimenovanje regij sledita Arsovi prognostični razdelitvi Slovenije. Poudarek takšne razdelitve je predvsem v dostopnosti kakovostnih in dovolj dolgih nizov podatkov ter primerljivi vremenski karakteristiki v regiji.