Ocena sušnih razmer po Sloveniji

Na zbirnem zemljevidu je posamezna regija obarvana z najvišjo izmed stopenj sušnih razmer, ki so prisotna v obravnavanih delih vodnega kroga, ter s pripadajočimi ikonami (površinski sloj tal, vodotoki, podzemne vode). Morebitne manj izrazite stopnje sušnih razmer, ki so ob tem prisotne, so razvidne z zemljevidov v posameznih zavihkih.

Meteorološke razmere

Stanje vodne bilance površinskega sloja tal

Napoved agrometeoroloških spremenljivk lahko spremljate na ARSO aplikaciji »traktorčki«: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/

Stanje vodotokov

Stanje podzemnih voda

Vremenska napoved do naslednjega tedna

Napoved predstavlja tedensko napoved in je izdana vsak četrtek, zato lahko dejanski potek vremena odstopa od napisanega. Spremljajte vremenske napovedi tudi na: http://www.meteo.si/met/sl/weather/fproduct/text/.

Stanje vodne bilance površinskega sloja tal


Razlaga stopenj sušnih razmer, ki jih prikazuje zemljevid, je v zavihku "Opis metodologije". Vrednotenje vodne bilance površinskega sloja tal po regijah je narejeno za njihove nižinske dele oziroma za območja, ki so pomembna iz vidika kmetijske pridelave.

Meteorološke razmere preteklega 7-dnevnega oz. 30-dnevnega obdobja so podrobneje opisane v zavihku Meteorološke razmere.
Dnevne vrednosti meteorološke vodne bilance (zgoraj) in kumulativna met. vodna bilanca za izbrano obdobje s pripadajočimi percentilnimi razredi (spodaj).

Stanje kmetijskih ekosistemov

Kmetovalcem je pri spremljanju in napovedi vremenskih razmer za načrtovanje kmetijskih opravil lahko v pomoč aplikacija Agrometeorološka napoved (»traktorčki«): http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast.
30-dnevna kumulativna meteorološka bilanca v tekočem letu (črta) ter v enakem obdobju v letih med 1991 in 2020, ko je bila posamezna postaja aktivna, za primerjavo (stolpci).

Stanje vodotokov


Razlaga stopenj sušnih razmer, ki jih prikazuje zemljevid, je v zavihku "Opis metodologije".

Nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji pomenijo povprečni dnevni pretok manjši od 25. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1991-2020 (25 odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu).
Izredne nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji pomenijo povprečni dnevni pretok manjši od 5. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1991-2020 (5 odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu).

Vodnatost na izbrani samodejni hidrološki postaji v tekočem obdobju je prikazana s 30-dnevnim drsečim povprečjem pretoka (črna črta) v primerjavi z minimumom in maksimumom (rdeča oziroma modra črta) ter 5. (rjava črta), 25. (rumena črta), 50. (zelena črta), 75. (temno zelena črta) in 95. (siva črta) percentilom 30-dnevnega drsečega povprečja pretokov v referenčnem obdobju 1991-2020.

Stanje podzemnih voda


Razlaga stopenj sušnih razmer, ki jih prikazuje zemljevid, je v zavihku "Opis metodologije".

Stanje suše podzemnih voda na mesečni ravni ocenjujemo s standardiziranim indeksom gladine podzemne vode (SGI). Oglejte si ga na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/.
Povprečne dnevne gladine podzemne vode na izbranih merilnih mestih v primerjavi s percentilnimi vrednostmi dnevnih gladin obdobja 1991 – 2020 zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem. Razširjen nabor diagramov je dostopen na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/.

Zadnjih 7 dni


Zadnjih 30 dni

Padavine
Aktualne padavinske razmere lahko spremljate na: http://www.meteo.si/met/sl/climate/current/last-30-days/
Temperatura
Aktualne temperaturne razmere lahko spremljate na: http://www.meteo.si/met/sl/climate/current/last-30-days/
Evapotranspiracija

Pregled sušnih razmer

Spodnje grafike omogočajo časovni pregled objavljenih ocen sušnih razmer posameznega dela vodnega kroga, ki se posodablja vsak četrtek. Razlaga ocen sušnosti (oz. stopenj sušnih razmer) je v zavihku "Opis metodologije".

Stanje površinskega sloja tal

Stanje vodotokov

Stanje podzemnih voda


Arhiv pregleda sušnih razmer

Prikaz ocene sušnih razmer

Suša je običajen ponavljajoči se del naravne spremenljivosti podnebja. Različno intenzivne suše se ponavljajo bolj ali manj pogosto (žal se njihova pogostost zaradi podnebnih sprememb spreminja – suše določene intenzivnosti postajajo vedno bolj pogoste). Osnovni vzrok je vedno v obdobnem pomanjkanju padavin (primanjkljaju glede na dolgoletno običajnost), kar sčasoma privede do primanjkljaja vode tudi v drugih delih vodnega kroga - zmanjšanje snežnega pokrova, suha tla, znižanje vodostajev površinskih in podzemnih voda. Zato je potrebno ob stopnji sušnih razmer navesti tudi, v katerem področju vodnega kroga so prisotne. Na ARSO jih spremljamo v treh delih vodnega kroga, vsakega z zanj prirejenim kazalnikom na podlagi podatkov, ki so v dometu in upravljanju ARSO. Področje sušnih razmer, grafična ikona na zemljevidu in njim prirejen kazalnik so zbrani v spodnji tabeli.
Ikona Področje vodnega kroga Osnova kazalnika
Kmetijska suša -
stanje površinskega sloja tal		 Površinska vodna bilanca (razlika med prejeto količino padavin in potencialno evapotranspiracijo), izračunana za izbrano reprezentativno postajo v vsaki od regij.
Suša površinskih voda -
stanje vodotokov		 Pretoki, izmerjeni na izbranih reprezentativnih postajah. Število reprezentativnih postaj je odvisno od velikosti regije, in sicer od 2 do 6, povprečno 5,2.
Suša podzemnih voda -
stanje v vodonosnikih		 Višina gladine podzemne vode in pretok površinske vode na izbranih reprezentativnih postajah. Izbor in število merilnih postaj v regiji je odvisen od vrste in velikosti vodonosnika.
Stopnja sušnih razmer je opredeljena po tem, kako pogosto so se v preteklosti podobne razmere v istem obravnavanem obdobju že pojavile. Za oceno sušnosti aktualnih razmer zato potrebujemo tudi primerjalno (referenčno) obdobje, ki je dovolj dolgo (praviloma najmanj 30 let), dovolj aktualno in se ne spreminja pogosto, da je mogoče primerjati trenutne odklone s tistimi v prejšnjih letih. Glede na te kriterije je trenutno izbrano obdobje 1991-2020. Razmere v tekočem letu se nato glede na vrednost izbranega kazalnika primerja s pogostostjo njihovega pojavljanja v primerjalnem obdobju. Primer: če aktualne razmere za izbran vidik suše glede na leta v primerjalnem obdobju sodijo med 5 % najbolj intenzivnih suš, govorimo o preseganju 95 % praga za dotični kazalnik. Za takšne statistične pragove se pogosto uporablja izraz centil ali percentil, kar pomeni odstotek podatkov v referenčnem obdobju, ki so po vrednosti manjši ali enaki izbranemu podatku. V kontekstu ARSO interpretacije sušnih razmer so percentilne meje obrnjene, zato 0. percentil označuje »najbolj mokro« vrednost (oziroma največjo beleženo površinsko vodno bilanco, pretok oz. gladino podzemne vode) v primerjavi s 30-letnim obdobjem, 100. percentil pa »najbolj sušno« vrednost (najmanjšo beleženo površinsko vodno bilanco, pretok ali gladino podzemne vode) v primerjavi s 30-letnim obdobjem.
V spodnji tabeli so zbrani pragovi za različne stopnje in področja vodnega kroga. Z barvo ugotovljene stopnje sušnih razmer se obarva vsaka od regij na zemljevidu za izbrano področje vodnega kroga. Na zbirnem zemljevidu je posamezna regija obarvana z najvišjo izmed stopenj sušnih razmer, ki so prisotna v obravnavanih delih vodnega kroga, ter s pripadajočimi ikonami (površinski sloj tal, vodotoki, podzemne vode). Morebitne manj izrazite stopnje sušnih razmer, ki so ob tem prisotne, so razvidne z zemljevidov v posameznih zavihkih.
Barva Stopnja sušnih razmer * Kmetijska suša Suša površinskih voda Suša podzemnih voda
Povprečna ali nadpovprečna namočenost Kazalnik ne dosega 65 % praga Kazalnik ne dosega 75 % praga Kazalnik ne dosega 75 % praga
Zmerno sušno Kazalnik presega 65 % prag, a ne dosega 85 % praga
 Kazalnik presega 75 % prag, a ne dosega 95 % praga Kazalnik presega 75 % prag, a ne dosega 95 % praga
Zelo sušno Kazalnik praviloma presega 85 % prag
 Kazalnik praviloma presega 95 % prag Kazalnik praviloma presega 95 % prag
Izjemno sušno Kazalnik praviloma presega 95 % prag; stopnjo mora potrditi tudi pristojni strokovnjak To stopnjo mora potrditi pristojni strokovnjak To stopnjo mora potrditi pristojni strokovnjak
* Pri določevanju stopnje sušnih razmer za posamezno regijo se upošteva tudi stanje sušnih razmer v preteklem in prihodnjem 30-dnevnem obdobju. Ob morebitnih izrazitejših sušnih razmerah se strokovna presoja opira tudi na zaznane negativne posledice suše. * Pri določevanju stopnje sušnih razmer za posamezno regijo se v večji meri upošteva postaje z večjim zaledjem oziroma prispevnim območjem. * Pri določevanju stopnje sušnih razmer za regije z vodonosniki z medzrnsko in kraško poroznostjo se zaradi večje sposobnosti zadrževanja vode v večji meri upošteva postaje na medzrnskih vodonosnikih.

Metodologija za določitev trenda spremembe sušnih razmer

Kmetijska suša - stanje površinskega sloja tal

Določitev trenda sušnih razmer v površinskem sloju tal temelji na strokovni presoji pripravljavcev vsebin, za osnovo pa služi percentilna analiza pričakovane 30-dnevne površinske vodne bilance, ki upošteva 23 dni preteklih in 7 dni prognostičnih podatkov površinske vodne bilance za posamezno regijo. Trend se na karti ne prikaže le v primeru, da trenutno stanje z vidika sušnosti ni problematično, sprememb pa ni pričakovati tudi v naslednjem tednu.
Suša površinskih voda - stanje vodotokov

Določitev trenda sušnih razmer površinskih voda temelji na strokovni presoji in interpretaciji rezultatov hidrološkega prognostičnega sistema ARSO, ki z uporabo hidroloških in hidrodinamičnih modelov omogoča napoved pretokov slovenskih rek za do 8 dni v naprej. Pri izračunih modelskih simulaciji je meteorološka napoved, ob meritvah v meteorološki in hidrološki mreži, ključna za pripravo objektivne hidrološke napovedi. Trend izboljšanja ali poslabšanja stanja se nanaša na predvideno stanje ob koncu 7-dnevnega obdobja napovedi. Primer: Napovedano kratko prehodno naraščanje rek in potem ponovno upadanje se običajno na tedenski ravni kaže kot ustaljen trend vodnatosti.
Suša podzemnih voda - stanje v vodonosnikih

Trend za področje podzemnih voda temelji na strokovni presoji pripravljavca vsebine. Pri napovedi sušnih razmer za teden naprej se upošteva količina napovedanih padavin v naslednjem napovedovalnem obdobju in aktualne razmere suše podzemnih voda.

Razmejitev in poimenovanje regij

Razmejitev in poimenovanje regij sledita Arsovi prognostični razdelitvi Slovenije. Poudarek takšne razdelitve je predvsem v dostopnosti kakovostnih in dovolj dolgih nizov podatkov ter primerljivi vremenski karakteristiki v regiji.

Omejitev odgovornosti

Spletna stran Sušomer je last Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Je redno posodobljena in informativnega značaja. ARSO si pridržuje pravico do spremembe oziroma umika vsebine, deloma ali v celoti, brez predhodne najave.
Uporabniki uporabljajo podatke z domene meteo.arso.gov.si oz. www.meteo.si na lastno odgovornost. Morebitne napake, na katere boste opozorili (na gp.arso@gov.si), bo ARSO poskusil kar najhitreje odpraviti.
Spletna stran lahko vsebuje povezave do drugih spletnih strani pravnih in fizičnih oseb, za katere ARSO ne sprejema odgovornosti za vsebino, obliko in vnesene spremembe teh strani kot tudi ne za njihovo morebitno politiko do obiskovalcev spletnih strani.
Informacije, objavljene na spletnih straneh portala Sušomer so pripravljene z največjo možno skrbnostjo ob uporabi razpoložljivega znanja, metodologij in tehnologij, upoštevajoč mednarodne znanstvene in tehnične standarde. Kljub temu ni mogoče v celoti zagotoviti pravočasnosti, točnosti, zanesljivosti in popolnosti informacij na teh spletnih straneh. Zaradi narave meteoroloških in z njimi povezanih naravnih pojavov tudi ni mogoče napovedati in pravočasno izdati opozoril za vse izredne naravne pojave, prav tako lahko prihaja do odstopanj napovedi in opozoril od dejanskega razvoja dogodkov. Zato ARSO ne prevzema odgovornosti za neposredno ali posredno izgubo oziroma škodo, materialno in nematerialno, ki bi nastala zaradi dostopa, uporabe ali odločitve sprejete na podlagi informacij objavljenih na naših spletnih straneh.

Pogoji ponovne uporabe

Informacije objavljene na spletni portala Sušomer so prosto dostopne in na voljo za ponovno uporabo. Kdor objavi ali povzame informacije s spletne strani portala Sušomer, mora objavo opremiti z navedbo vira (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje ali Vir: ARSO).
Obvezno navajanje vira določa 14. člen Zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (Uradni list RS, št. 60/17).