Opis samodejnih postaj

Samodejne (avtomatske) meteorološke postaje merijo padavine, temperaturo, veter in zračno vlažnost. Mnoge samodejne postaje imajo še dodatne senzorje; za merjenje energije sončnega obsevanja, vidnost, sedanje vreme, višino baze oblakov, itn. Merilni interval na samodejnih postajah je 30 minut, za padavine pa 5 minut. V 30-minutnem intervalu postaja zabeleži, poleg terminskih vrednosti, še povprečja in ekstreme (najvišjo in najnižjo temperaturo, povprečno temperaturo, itn). Podatki z avtomatskih meteoroloških postaj so na voljo sproti.

Globalno in difuzno sončno sevanje merimo s piranometri tipa Kipp & Zonnen CM 11 ali pa CM 6. Vsi piranometri za meritve globalnega in difuznega sončnega sevanja so od leta 1993 (Bilje od 1992) dalje povsod priključeni na avtomatske meteorološke postaje. V osnovnem arhivu so polurna povprečja gostote energijskega toka v W/m².

Elektronski registratorji samodejno beležijo vrednosti meteoroloških elementov v določenem časovnem intervalu, ki ga lahko uporabnik sam nastavi. Naši senzorji beležijo vrednosti na pol ali na polno uro. Senzorji, ki so na avtomatskih meteoroloških postajah, imajo telekomunikacijsko ali GSM povezavo z zbirnim centrom. Ti podatki so uporabnikom takoj na razpolago. Drugi tip senzorjev ima vgrajen zbiralec podatkov (ang. »data logger«), kjer se podatki shranjujejo, odčitamo jih enkrat v določenem časovnem intervalu, največkrat mesečno.