Biovremenska napoved

Vremenska slika

Danes
danes

Opis produktov

Napoved izdelujemo v skladu s kvalifikacijo vremenskih tipov. Upoštevamo razmere v plasti zraka do vključno višine 500 hPa in v oddaljenosti 400 do 500 km od Slovenije.

Na počutje ljudi najbolj vpliva bližanje vremenskih front iz oddaljenosti manjše od 400 km. Dodatno se lahko obremenitev zaradi vremena poveča poleti ob povečani toplotni obremenitvi ali pozimi ob trdovratnih inverzijah, ko je v kotlinah s hladnim zrakom povečana onesnaženost zraka. Po prehodu vremenske fronte vremenska obremenitev običajno oslabi in postopoma poneha.

Zmerna obremenitev zaradi vremena se pri občutljivih ljudeh najpogosteje kaže v obliki slabega počutja, s povečanim notranjim nemirom, razdražljivostjo, z manjšimi motnjami v spanju in hitrejšo utrujenostjo ter potrtostjo. Pojavljajo se lahko tudi nerazpoloženost, zmanjšana delovna storilnost in težave z zbranostjo.

V času povečane toplotne obremenitve po nižinah se izogibamo napornemu delu na prostem, priporoča se uživanje lahke hrane, zadrževanje v senci, gozdovih ali v višjih območjih.

Občutena temperatura

Bilten se osvežuje 1x dnevno (predvidoma okoli 10 CET).
Napoved Univerzalnega toplotnega klimatskega indeksa.

Univerzalni toplotni klimatski indeks po krajih

Časovni potek Univerzalnega toplotnega klimatskega indeksa.

Opis produktov

Različne vremenske situacije lahko vplivajo na naše počutje. Zaradi prihajajočih vremenskih front smo lahko nekoliko bolj razdražljivi, utrujeni ali je naša delovna storilnost zmanjšana. Na nas posredno vplivajo tudi veter, vlažnost in temperatura zraka. Vpliv vremena na počutje človeka pa se preko njih izraža v toplotnem naporu.

Toplotni napor lahko ocenimo s pomočjo kazalcev udobja, ki poskušajo opisati človeško energijsko bilanco. V to skupino sodi Univerzalni toplotni klimatski indeks (UTCI - angl. Universal Thermal Climate Index). Izračunamo ga s pomočjo definiranih meteoroloških in termofizioloških parametrov, pri čemer upoštevamo referenčne pogoje: veter na višini 10 m 0,5 m/s, relativno vlažnost 50 % in človeka, ki hodi s hitrostjo 4 km/h.

Človeško telo ima lastnost, da pri različnih pogojih vzdržuje približno konstantno telesno temperaturo. Natančna samoregulacija je zelo pomembna za optimalno delo, ugodje in zdravje človeških notranjih organov in možganov. Oddaja toplote se vrši z dovodom krvi v zunanje dele telesa, kjer se presežek toplote oddaja v okolje. Če se temperatura zraka znižuje, se zmanjša dovod krvi do kože, kar povzroči zniževanje temperature kože in s tem zniževanje oddaje toplote. Če pa temperatura zraka narašča, se dovaja več krvi v zunanje dele telesa in se poviša temperatura kože. Posledično se poviša tudi oddajanje toplote v okolje. Kadar to ne zadošča, telo začne izločati vodo s potenjem, ki nas učinkovito ohlaja. Oblačila, ki dihajo, pomagajo, da pot lažje izhlapeva s kože. Intenzivnost hlajenja pa je odvisna tudi od razlike tlaka vodne pare na koži in tlaka vodne pare v zraku. Znojenje zato pri enaki temperaturi zraka nastopi prej, če je vlažnost zraka višja. To je tudi razlog, da vročino veliko lažje prenašamo pri nizki kot pa pri visoki vlažnosti.

Napoved UV indeksa


Maksimalna vrednost UV indeksa v dnevu

Bilten se osvežuje 1x dnevno (predvidoma okoli 10 CET).
danes-brez
jutri-brez
pojutrisnjem-brez
Številske vrednosti na območju Slovenije prikazujejo najvišje dnevne vrednosti UV indeksa ob jasnem vremenu za sinoptične postaje Bovec, Kredarica, Lesce, Ljubljana, Maribor, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica, Vojsko, Portorož, Postojna, Ilirska Bistrica, Črnomelj, Novo mesto in Lisca. Izračunane vrednosti so pridobljene iz servisa UV sevanja Nemške meteorološke službe DWD.

Priporočamo uporabo mobilnih aplikacij

SunSmart Global UV

sunsmart

Napoved UV indeksa nastaja v Službi Evropske komisije za spremljanje atmosfere Copernicus (CAMS), ki jo upravlja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), vremensko napoved pa zagotavlja Observatorij Hong Kong.


apple

google


Dnevni potek UV indeksa

Dnevni poteki UV indeksa veljajo za jasen dan po nižinah.

Opis produktov

UV indeks je mera za moč sonca oziroma ultravijoličnega sončnega sevanja, torej tistega dela sončevega sevanja, ki povzroči porjavelost kože ter lahko ob predolgi nezaščiteni izpostavljenosti soncu vodi k opeklinam.

Vrednost indeksa predstavlja velikost učinka tega sevanja na človeško kožo, pri čemer je pri sami definiciji upoštevana povprečna občutljivost bele kože, vrednost indeksa pa upošteva predvideno najvišje sevanje sredi dneva. Vrednost UV indeksa z višino narašča, in sicer na nadmorski višini 2000 m je okoli 15 % višja kot ob morju.UV indeks je višji tudi v bližini ekvatorja in nižji v bližini polov.

Indeks je običajno višji poleti kot pozimi, saj je ultravijolično sevanje pozimi v povprečju desetkrat šibkejše kot poleti. Najvišjo vrednost doseže junija in v začetku julija. Najvišji je ob sončnem poldnevu, ko je sonce najvišje na nebu, odvisen pa je tudi od stopnje oblačnosti. Tudi skozi tanjše plasti oblakov lahko prodre do okrog 80 % UV sevanja. Sončni žarki so najmočnejši dve uri pred in tri ure po sončnem poldnevu (poleti od 11. do 16. ure).

Če se žarki odbijajo od snežnih ali vodnih površin v naši neposredni bližini je prejeto UV sevanje lahko tudi podvojeno. Da se zaščitimo pred ultravijoičnim sevanjem, ki lahko vodi k opeklinam kože oblečemo zračna oblačila z dolgimi rokavi, glavo in vrat zaščitimo s pokrivalom, oči s sončnimi očali z UV zaščito, kožo, ki je neposredno izpostavljena soncu pa namažemo s kremo za sončenje. Zaščitno sredstvo potrebuje okrog 30 minut, da se veže na kožo, ne pozabimo, da potenje v tem času uniči ter izpere zaščito. Nanose kreme je treba obnavljati, priporočeno je vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu. Pri mazanju s kremo ne pozabimo na glavo in vrat, pa na uhlje in ustnice, ki so zelo občutljivi deli telesa in so najpogosteje izpostavljeni žarkom.

UV indeks delimo na pet kategorij glede na tveganje za poškodbe kože za povprečne ljudi pri nezaščitenem izpostavljanju soncu:
  • od 0 do 2 nizka izpostavljenost
  • od 3 do 5 zmerna izpostavljenost
  • 6 in 7 visoka izpostavljenost
  • od 8 do 10 zelo visoka izpostavljenost
  • več kot 11 ekstremna izpostavljenost
Pri minimalni izpostavljenosti je priporočena zaščita le za ljudi z občutljivo kožo in otroke. Nad vrednostjo UV indeksa 3 je priporočljiva zaščita vseh ljudi s pokrivalom, sončnimi očali, primerno obleko, ki varuje kožo pred sončnimi žarki ter kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 15, saj že ta zaustavi večino UV žarkov. Ob srednji izpostavljenosti velja, da normalno občutljiva koža pordi v eni uri, občutljiva pa že v pol ure. Ob veliki in ekstremni izpostavljenosti se nezaščiteno izpostavljanje soncu odsvetuje, saj je nevarnost za poškodbe kože sredi dneva zelo velika - normalno občutljiva nezaščitena koža lahko pordi že v 40 minutah ali prej kot v pol ure, občutljiva koža pa v 20 minutah ali celo prej kot v 15 minutah.

Indeks kakovosti zraka

Več na: ARSO - kakovost zraka

Napoved ravni onesnaženosti z delci PM10

Danes
danes
Jutri
jutri

Modelska napoved ozona

Danes
danes
Jutri
jutri
Modelska napoved prikazuje ravni ozona za danes in jutri. Poleg simulacije urnih ravni ozona za dva dni so prikazani tudi dnevni maksimumi. Praviloma se najvišje ravni ozona pojavljajo v popoldanskih urah med 12. in 18. uro.
Opozorilna vrednost za urne vrednosti ozona je 180 μg/m3.

Kakovost zraka glede na urne ravni ozona [µg/m3]:
  • DOBRA <= 100
  • MEJNA 101 - 180
  • SLABA 181 - 240
  • ZELO SLABA >240
V primeru pričakovanih zelo visokih dnevnih maksimumov ozona svetujemo, da se zunanje aktivnosti in dela izvajajo v jutranjih urah, ko so ravni ozona najnižje. Onesnaženost zraka z ozonom je v notranjih prostorih praviloma nižja kot zunaj, zato svetujemo, da prebivalci v jutranjih urah prezračijo svoje domove, v času najvišje stopnje onesnaženosti pa ne odpirajo oken in vrat.

Predlagamo redno spremljanje urnih vrednosti oziroma indeksa kakovosti zunanjega zraka ter prilagoditev aktivnosti na prostem skladno s priporočili.

Priporočila za prebivalce

Podatki o povprečnih urnih ravneh onesnaževal


Opis produktov

V primeru pričakovane visoke onesnaženosti zraka z delci PM10 priporočamo občanom in pravnim osebam da:

  • ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja,
  • zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva,
  • uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil,
  • ne kurijo na prostem.

Najbolj onesnažujejo zrak zastarele kurilne naprave na les, še posebej, če se v njih nepravilno kuri oziroma se za kurjenje uporabljajo premalo suha drva. Z upoštevanjem navodil za pravilno kurjenje prihranimo gorivo in zmanjšamo onesnaževanje zraka.

Občasne meritve so pokazale, da se prekoračitve mejne vrednosti za delce pojavljajo tudi v krajih izven območij, za katere so izdane napovedi, predvsem v dolinah in kotlinah v notranjosti države, kjer se za ogrevanje kot gorivo pretežno uporablja les. Zaradi zaščite prebivalstva je smiselno zgoraj navedena priporočila upoštevati tudi na teh območjih.

Onesnaženost zraka se preko dneva spreminja, zato se urne ravni delcev lahko pomembno razlikujejo od napovedanega dnevnega povprečja. Predlagamo redno spremljanje urnih ravni delcev PM10 oziroma indeksa kakovosti zunanjega zraka ter prilagoditev aktivnosti na prostem skladno s priporočili.

Napoved velja za lokacije, ki niso pod neposrednim vplivom lokalnih izpustov (prometne ceste, kurišča, industrija, delavnice …). Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 µg/m3. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne vrednosti.

Napoved cvetnega prahu v zraku


Fenološka risanka

Več na: Agrometeorologija - fenološki razvoj rastlin