Različne vremenske situacije lahko vplivajo na naše počutje. Zaradi prihajajočih vremenskih front smo lahko nekoliko bolj razdražljivi, utrujeni ali je naša delovna storilnost zmanjšana. Na nas posredno vplivajo tudi veter, vlažnost in temperatura zraka. Vpliv vremena na počutje človeka pa se preko njih izraža v toplotnem naporu.

Toplotni napor lahko ocenimo s pomočjo kazalcev udobja, ki poskušajo opisati človeško energijsko bilanco. V to skupino sodi Univerzalni toplotni klimatski indeks (UTCI - angl. Universal Thermal Climate Index). Izračunamo ga s pomočjo definiranih meteoroloških in termofizioloških parametrov, pri čemer upoštevamo referenčne pogoje: veter na višini 10 m 0,5 m/s, relativno vlažnost 50 % in človeka, ki hodi s hitrostjo 4 km/h.

Človeško telo ima lastnost, da pri različnih pogojih vzdržuje približno konstantno telesno temperaturo. Natančna samoregulacija je zelo pomembna za optimalno delo, ugodje in zdravje človeških notranjih organov in možganov. Oddaja toplote se vrši z dovodom krvi v zunanje dele telesa, kjer se presežek toplote oddaja v okolje. Če se temperatura zraka znižuje, se zmanjša dovod krvi do kože, kar povzroči zniževanje temperature kože in s tem zniževanje oddaje toplote. Če pa temperatura zraka narašča, se dovaja več krvi v zunanje dele telesa in se poviša temperatura kože. Posledično se poviša tudi oddajanje toplote v okolje. Kadar to ne zadošča, telo začne izločati vodo s potenjem, ki nas učinkovito ohlaja. Oblačila, ki dihajo, pomagajo, da pot lažje izhlapeva s kože. Intenzivnost hlajenja pa je odvisna tudi od razlike tlaka vodne pare na koži in tlaka vodne pare v zraku. Znojenje zato pri enaki temperaturi zraka nastopi prej, če je vlažnost zraka višja. To je tudi razlog, da vročino veliko lažje prenašamo pri nizki kot pa pri visoki vlažnosti.

UV indeks je mera za moč sonca oziroma ultravijoličnega sončnega sevanja, torej tistega dela sončevega sevanja, ki povzroči porjavelost kože ter lahko ob predolgi nezaščiteni izpostavljenosti soncu vodi k opeklinam.

Vrednost indeksa predstavlja velikost učinka tega sevanja na človeško kožo, pri čemer je pri sami definiciji upoštevana povprečna občutljivost bele kože, vrednost indeksa pa upošteva predvideno najvišje sevanje sredi dneva. Vrednost UV indeksa z višino narašča, in sicer na nadmorski višini 2000 m je okoli 15 % višja kot ob morju.UV indeks je višji tudi v bližini ekvatorja in nižji v bližini polov.

Indeks je običajno višji poleti kot pozimi, saj je ultravijolično sevanje pozimi v povprečju desetkrat šibkejše kot poleti. Najvišjo vrednost doseže junija in v začetku julija. Najvišji je ob sončnem poldnevu, ko je sonce najvišje na nebu, odvisen pa je tudi od stopnje oblačnosti. Tudi skozi tanjše plasti oblakov lahko prodre do okrog 80 % UV sevanja. Sončni žarki so najmočnejši dve uri pred in tri ure po sončnem poldnevu (poleti od 11. do 16. ure).

Če se žarki odbijajo od snežnih ali vodnih površin v naši neposredni bližini je prejeto UV sevanje lahko tudi podvojeno. Da se zaščitimo pred ultravijoičnim sevanjem, ki lahko vodi k opeklinam kože oblečemo zračna oblačila z dolgimi rokavi, glavo in vrat zaščitimo s pokrivalom, oči s sončnimi očali z UV zaščito, kožo, ki je neposredno izpostavljena soncu pa namažemo s kremo za sončenje. Zaščitno sredstvo potrebuje okrog 30 minut, da se veže na kožo, ne pozabimo, da potenje v tem času uniči ter izpere zaščito. Nanose kreme je treba obnavljati, priporočeno je vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu. Pri mazanju s kremo ne pozabimo na glavo in vrat, pa na uhlje in ustnice, ki so zelo občutljivi deli telesa in so najpogosteje izpostavljeni žarkom.

UV indeks delimo na pet kategorij glede na tveganje za poškodbe kože za povprečne ljudi pri nezaščitenem izpostavljanju soncu:

• od 0 do 2 nizka izpostavljenost
• od 3 do 5 zmerna izpostavljenost
• 6 in 7 visoka izpostavljenost
• od 8 do 10 zelo visoka izpostavljenost
• več kot 11 ekstremna izpostavljenost

Pri minimalni izpostavljenosti je priporočena zaščita le za ljudi z občutljivo kožo in otroke. Nad vrednostjo UV indeksa 3 je priporočljiva zaščita vseh ljudi s pokrivalom, sončnimi očali, primerno obleko, ki varuje kožo pred sončnimi žarki ter kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 15, saj že ta zaustavi večino UV žarkov. Ob srednji izpostavljenosti velja, da normalno občutljiva koža pordi v eni uri, občutljiva pa že v pol ure. Ob veliki in ekstremni izpostavljenosti se nezaščiteno izpostavljanje soncu odsvetuje, saj je nevarnost za poškodbe kože sredi dneva zelo velika - normalno občutljiva nezaščitena koža lahko pordi že v 40 minutah ali prej kot v pol ure, občutljiva koža pa v 20 minutah ali celo prej kot v 15 minutah.

Za napovedovanje onesnaženosti zraka se uporablja regionalni disperzijsko-fotokemijski model CAMx, sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN. Model CAMx poleg meteoroloških vhodnih polj potrebuje tudi časovno in prostorsko podrobne podatke o izpustih ter kemijske robne pogoje, podatke o rabi tal in indeksu listne površine. Predvsem podatki o izpustih so lahko obremenjeni z veliko napako, saj je nemogoče natančno predvideti ravni izpustov po posameznih lokacijah, njihovo časovno spremenljivost in kemijsko sestavo. Obenem model predstavlja le približen opis zapletenih meteoroloških in fotokemijskih procesov v ozračju, ki vplivajo na širjenje, redčenje in izpiranje onesnaženja ter na tvorbo sekundarnih delcev. Posledično lahko pri modelskih izračunih pride do večjih odstopanj v primerjavi z izmerjenimi vrednostmi onesnaženja.

Najbolj onesnažujejo zrak zastarele kurilne naprave na les, še posebej, če se v njih nepravilno kuri oziroma se za kurjenje uporabljajo premalo suha drva. Z upoštevanjem navodil za pravilno kurjenje prihranimo gorivo in zmanjšamo onesnaževanje zraka.

V primeru pričakovane visoke onesnaženosti zraka z delci PM10 priporočamo občanom in pravnim osebam da:

• ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja,
• zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva,
• uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil,
• ne kurijo na prostem.

Predlagamo redno spremljanje urnih ravni delcev PM10 oziroma indeksa kakovosti zunanjega zraka ter prilagoditev aktivnosti na prostem skladno s priporočili NIJZ.

Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 µg/m3. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne vrednosti.

Kaj lahko sami storimo za čistejši zrak.

Več na: Agrometeorologija - fenološki razvoj rastlin