Agrometeorološka napoved

Temperatura

• Tmin: minimalna temperatura zraka na 2 m
• Tmaks: maksimalna temperatura zraka na 2 m
• Tpovp: povprečna temperatura zraka na 2 m
• Tmin 5cm: minimalna temperatura na 5 cm
• Tp: temperatura praga - za izračun efektivne temperature na 2 m
• Tef (efektivna temperatura) = Tpovp - Tp
• Temperaturna vsota: vsota efektivnih temperatur zraka na višini 2m v °C od 1. januarja
• T 0 °C, T 5 °C, T 8 °C, T 10 °C: temperaturna vsota nad temperaturnim pragom 0, 5, 8 oz. 10 °C
• Tg 5 cm, Tg 10 cm, Tg 30 cm: temperatura tal v globini 5, 10, oz. 30 cm
• THI: temperaturno-vlažnostni indeks (v mednarodnem prostoru znan s kratico THI) je kazalnik vročinskega stresa, prilagojen zlasti za govedorejo. Glede na izkušnje v Sloveniji in tujini na področju vročinskega stresa krav molznic lahko definiramo 4 stopnje tveganja za vročinski stres:
  • THI pod 72: Ni tveganja za vročinski stres.
  • THI med 72 in 78: Zmerno tveganje za vročinski stres. Pojavijo se težave s plodnostjo.
  • THI med 78 in 88: Veliko tveganje za vročinski stres. Poveča se frekvenca dihanja, prireja mleka se zmanjša, živali se slinijo.
  • THI nad 88: Zelo veliko tveganje za vročinski stres. Prireja mleka se zelo zmanjša, pojavijo se zdravstvene težave, ki lahko vodijo v pogin živali.

Vodna bilanca

• Padavine: količina padavin
• Sonce: trajanje dnevnega sončnega obsevanja
• Vlaga: povprečna relativna vlaga
• ET ₀: referenčna evapotranspiracija: količina vode, ki je izhlapela iz referenčne rastline in tal. Privzeta referenčna površina je aktivno rastoča trava, ki popolnoma prekriva tla in je zadostno preskrbljena z vodo, ima višino 0.12 m, površinsko upornost 70 s/m in albedo 0.23. Za izračun ETo je uporabljena Penman-Monteithova metoda (FAO 56), ki upošteva naslednje meteorološke spremenljivke: temperaturo zraka, relativno zračno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje
• Vodna bilanca: Vodna bilanca je razlika med referenčno evapotranspiracijo in padavinami za izbrano obdobje

Veter

• Veter: povprečna hitrost vetra
• v _maks: maksimalni sunek vetra
• Modelska višina: nadmorska višina točke v računski mreži

EPSGRAM diagram

Na grafikonih so prikazani razsipi dnevnih vrednosti vremenskih spremenljivk t.i. ansambelskega modelskega izračuna. V razponu širše škatlice se nahaja srednjih 50% ansambelskih izračunov, v razponu ožje škatlice 80%, paličica pa sega od najnižje do najvišje izračunane vrednosti spremenljivke (včasih lahko ožje škatlice ali paličice segajo tudi izven območja grafikona). Krepkejša vodoravna črta označuje vrednost mediane (nad in pod njo je po ena polovica izračunov). Na grafikonu za smer vetra pomeni večji in krepkeje obarvani krožni izsek večjo verjetnost za veter iz tiste smeri neba. Pri interpretaciji temperature je smiselno uporabljati predvsem relativno primerjavo poteka. Absolutne vrednosti temperature namreč lahko odstopajo tudi za nekaj stopinj (zaradi slabše ločljivosti modela, ki se uporablja pri ansambelskih napovedih).

Ansambelski izračun
Pri ansambelskem izračunu gre za večkratni izračun napovedi z numeričnim meteorološkim modelom, pri čemer ima vsak izračun nekoliko spremenjeno začetno stanje. S tem lahko do določene mere ocenimo vpliv napak in nepopolnega poznavanja začetnih pogojev na razvoj napovedi. Ker je postopek računsko zelo zahteven, je izračun opravljen v precej slabši ločljivosti kot sicer operativni deterministični izračun. Zaradi slabše ločljivosti izračuna ima metoda v kratkoročnem obdobju (do okoli 2 dni) manjšo uporabno vrednost, saj so v tem dosegu uspešnejše in natančnejše napovedi operativnih determinističnih modelov z višjo ločljivostjo. Za srednjeročno obdobje napovedi (od 3 do 10 dni) pa postane ansambelski izračun bistveno pomembnejši, saj lahko za ta doseg že zelo majhne razlike v začetnih pogojih vplivajo na zelo različen razvoj napovedi.