Povprečno dnevno temperaturo (T
T
Povprečno mesečno in povprečno letno temperaturo izračunamo kot povprečje dnevnih povprečnih temperatur.
Je najnižja temperatura izmerjena na višini 2 m v izbranem časovnem obdobju.
Je najvišja temperatura izmerjena na višini 2 m v izbranem časovnem obdobju.
Je najnižja temperatura izmerjena na višini 5 cm v izbranem časovnem obdobju.
Povprečno dnevno relativno vlago (rv
rv
Povprečno mesečno in povprečno letno relativno vlago izračunamo kot povprečje dnevnih povprečnih relativnih vlag.
Povprečno dnevno hitrost vetra (v
v
Povprečno mesečno in povprečno letno hitrost vetra izračunamo kot povprečje dnevnih povprečnih hitrosti vetra.
Povprečen dnevni zračni pritisk (p
p
Povprečen mesečni in povprečen letni zračni pritisk izračunamo kot povprečje dnevnih povprečij zračnega pritiska.
Je trajanje sončnega obsevanja v posameznem dnevu, letu ali mesecu.
Povprečno dnevno oblačnost (obl
obl
Povprečno mesečno ali povprečno letno oblačnost izračunamo kot povprečje dnevnih povprečnih oblačnosti.
Dnevna količina padavin pripisana izbranemu dnevu predstavlja količino padavin padlo v zadnjih 24-ih urah, torej, od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure izbranega dne. Mesečna in letna količina padavin je vsota dnevnih količin.
Je izmerjena višina snežne odeje ob 7. uri (CET) in predstavlja vsoto starega in morebitnega novo zapadlega snega.
Je višina novozapadlega snega v zadnjih 24 urah, izmerjena ob 7. uri (CET).
To je dan, ko je opazovalec zabeležil jakost vetra 6 ali več ter manj
kot 8 po Beaufortovi skali
(hitrost vetra večja ali enaka 10.8 m/s in manjša kot
17.2 m/s).
Število dni z močnim vetrom je vsota vseh dni z močnim vetrom v
izbranem časovnem obdobju.
Učinki: gibljejo se debele veje, sliši se žvižganje telegrafskih žic,
uporaba dežnika je otežkočena, majejo se cela drevesa, otežkočena je
hoja proti vetru.
Opomba: po letu 2000 je število dni z močnim vetrom opazno večje kot prej, saj so v nočnem času, ko ni opazovanj, opazovalci začeli uporabljati tudi podatke avtomatskih postaj.
To je dan, ko je opazovalec zabeležil jakost vetra 8 ali več po
Beaufortovi skali
(hitrosti vetra večja ali enaka od 17.2 m/s).
Število dni z viharnim vetrom je vsota vseh dni z viharnim vetrom v
izbranem časovnem obdobju.
Učinki: veje se lomijo z dreves, opeko odnaša s hiš, ruva posamezna
drevesa.
Opomba: po letu 2000 je število dni z viharnim vetrom opazno večje kot prej, saj so v nočnem času, ko ni opazovanj, opazovalci začeli uporabljati tudi podatke iz avtomatskih postaj.
Dan s snežno odejo je tisti dan, ko je v opazovalnem terminu polovica
ali več kot polovica tal v vidnem polju postaje na
približno enaki nadmorski višini pokrita s snegom.
Število dni s snežno odejo je vsota vseh dni s snežno odejo v izbranem
časovnem obdobju.
Dan s padavinami je tisti dan, ko je izmerjena 24 urna količina
padavin ob 7. uri (CET) večja od 0.1 mm.
Število dni s padavinami je vsota vseh dni s padavinami v izbranem
časovnem obdobju.
Dan s točo je tisti dan, ko je opazovalec zabeležil
pojav toče.
Število
dni s točo je vsota vseh dni s točo v izbranem časovnem obdobju.
Toča pada v obliki ledenih kroglic ali koščkov ledu s premerom 5-50 mm ali celo več. Zrna so lahko prozorna, polprozorna ali neprozorna. Toča pada navadno pri nevihtah in temperaturi nad 0 °C.
Dan s slano je tisti dan, ko je opazovalec zabeležil pojav slane.
Število dni s slano je vsota vseh dni s slano v izbranem časovnem
obdobju.
Slana nastane iz zmrznjenih vodnih kapljic na predmetih pri tleh, ki je nastala neposredno s sublimacijo vodne pare iz zraka. Nastane pri nočnem ohlajanju zraka pri jasnem in mirnem vremenu in dovolj nizkih temperaturah.
Število dni, ko je bila najnižja dnevna temperatura zraka nižja ali enaka -10 °C.
Število dni, ko je bila najvišja dnevna temperatura zraka nižja od 0 °C.
Število dni, ko je bila najnižja dnevna temperatura zraka nižja od 0 °C.
Število dni, ko je bila najvišja dnevna temperatura zraka višja ali enaka 25°C.
Število dni, ko je bila najvišja dnevna temperatura zraka višja ali enaka 30 °C.
Število dni, ko je bila najnižja dnevna temperatura zraka višja ali enaka 20 °C.
Število dni, ko je bila vsaj v enem od treh merjenih terminov (ob 7., 14. ali 21. uri po CET) relativna vlaga manjša od 30%.
Število dni, ko je bila vsaj v enem od treh merjenih terminov (ob 7., 14. ali 21. uri po CET) relativna vlaga manjša od 50%.
Število dni, ko je bila vsaj v enem od treh merjenih terminov (ob 7., 14. ali 21. uri po CET) relativna vlaga višja od 80%.
Število dni, ko je bila povprečna dnevna oblačnost manjša od 20%.
Število dni, ko je bila povprečna dnevna oblačnost večja od 80%.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 0.1 mm padavin ali več.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 1 mm padavin ali več.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 10 mm padavin ali več.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 20 mm padavin ali več.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 0.1 mm padavin ali več v obliki dežja.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 0.1 mm padavin ali več, v obliki snega.
Število dni, ko je bilo izmerjeno 0.1 mm padavin ali več, v obliki dežja in snega.
Število dni, ko je bila zabeležena nevihta.
Nevihta je pojav električne praznitve v atmosferi, pri kateri vidimo blisk in slišimo grom. Nevihto pogosto spremljajo padavine.
Število dni, ko je bila zabeležena megla.
Megla je iz drobnih vodnih kapljic, ki lebdijo v zraku in zmanjšujejo vodoravno vidnost pod 1km.
Povprečna vrednost zračnega tlaka na merilnem mestu v pretekle pol ure.
Minimalna vrednost zračnega tlaka na merilnem mestu v pretekle pol ure.
Maksimalna vrednost zračnega tlaka na merilnem mestu v pretekle pol ure.
Povprečna vrednost temperature v pretekle pol ure.
Minimalna vrednost temperature v pretekle pol ure.
Maksimalna vrednost temperature v pretekle pol ure.
Povprečna vrednost relativne vlage v pretekle pol ure.
Minimalna vrednost relativne vlage v pretekle pol ure.
Maksimalna vrednost relativne vlage v pretekle pol ure.
Količina padavin, ki je padla v pretekle pol ure.
Povprečna hitrost vetra v pretekle pol ure.
Povprečna smer vetra v pretekle pol ure.
Največja zabeležena hitrost vetra v pretekle pol ure.
Povprečna moč globalnega energijskega toka v pretekle pol ure.
Povprečna moč difuznega energijskega toka v pretekle pol ure.
----------------------------------------------------------------------------------------
OPOMBA:
CET (srednjeevropski čas) = UTC ( univerzalni koordinirani čas) + 1h.
Vse terminske meritve so opravljene po srednjeevropskem času, zato
moramo po poletnem merjenju časa za lokalni čas prišteti eno uro.