Na grafikonih so prikazani razsipi dnevnih vrednosti vremenskih spremenljivk t.i. ansambelskega modelskega izračuna.
V razponu širše škatlice se nahaja srednjih 50% ansambelskih izračunov, v razponu ožje škatlice 80%, paličica pa sega od najnižje do najvišje izračunane vrednosti spremenljivke (včasih lahko ožje škatlice ali paličice segajo tudi izven območja grafikona). Krepkejša vodoravna črta označuje vrednost mediane (nad in pod njo je po ena polovica izračunov).
Na grafikonu za smer vetra pomeni večji in krepkeje obarvani krožni izsek večjo verjetnost za veter iz tiste smeri neba.
Pri interpretaciji temperature je smiselno uporabljati predvsem relativno primerjavo poteka. Absolutne vrednosti temperature namreč lahko odstopajo tudi za nekaj stopinj (zaradi slabše ločljivosti modela, ki se uporablja pri ansambelskih napovedih).
Pri ansambelskem izračunu gre za večkratni izračun napovedi z numeričnim meteorološkim modelom, pri čemer ima vsak izračun nekoliko spremenjeno začetno stanje. S tem lahko do določene mere ocenimo vpliv napak in nepopolnega poznavanja začetnih pogojev na razvoj napovedi. Ker je postopek računsko zelo zahteven, je izračun opravljen v precej slabši ločljivosti kot sicer operativni deterministični izračun. Zaradi slabše ločljivosti izračuna ima metoda v kratkoročnem obdobju (do okoli 2 dni) manjšo uporabno vrednost, saj so v tem dosegu uspešnejše in natančnejše napovedi operativnih determinističnih modelov z višjo ločljivostjo. Za srednjeročno obdobje napovedi (od 3 do 10 dni) pa postane ansambelski izračun bistveno pomembnejši, saj lahko za ta doseg že zelo majhne razlike v začetnih pogojih vplivajo na zelo različen razvoj napovedi.
Več podatkov o ansambelskem izračunu na Ensemble Prediction System.