meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Podnebne značilnosti zadnjega letnega časa

Podnebne značilnosti meteorološkega poletja 2026

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bilo letošnje poletje na državni ravni rekordno vroče in osončeno ter zelo suho.

Odklon povprečne temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 2,8 °C, kar je največ od leta 1950. S tem je bil presežen rekord poletij 2003 in 2024, odklon 2,4 °C. V obdobju 1950–2026 je bilo najhladnejše poletje 1978, z odklonom –3,2 °C.

K rekordni vrednosti so najbolj prispevali izredno topli popoldnevi, saj je bilo odklon v povprečni dnevni najvišji temperaturi kar 3,6 °C. Pri dnevni najnižji temperaturi je bil odklon zgolj 1,9 °C in je zaostajal za poletjem 2024, ko je znašal 2,4 °C, še vedno pa je bil drugi najvišji za avgust. Na številnih merilnih mestih smo izmerili doslej največje število vročih in zelo vročih dni. V Ratečah se je segrelo vsaj do 30 °C v 25 dneh, v Ljubljani je bilo takšnih dni 57, v Dobličah pri Črnomlju 63, v Biljah pri Novi Gorici pa kar 69 (rekord v Biljah sicer še vedno drži poletje 2022 z 80 takšnimi dnevi). Vsaj 35 °C pa smo v Ljubljani izmerili v 15 dneh, v Dobličah pri Črnomlju v 21 dneh, v Biljah pa v kar 28 dneh – na vseh teh merilnih mestih je bil prejšnji rekord znatno presežen. K tej statistiki je najbolj prispeval izjemno močan in dolgotrajen vročinski val konec julija in v prvi polovici avgusta. V Ljubljani je ta vročinski val trajal rekordnih 21 dni, na nekaj merilnih mestih 20 dni (Koper Markovec, Bilje, Podnanos, Vedrijan, Malkovec). Še precej daljši, s 34 dnevi, pa je bil letos v Kopru vročinski val v drugi polovici junija in večji del julija – to je tudi absolutni rekord za celo Slovenijo vsaj od leta 1950.

Prostorsko gledano je bil odklon v povprečni temperaturi najmanjši, okoli 2,5 °C, v skrajni jugovzhodni Sloveniji, severni Sloveniji, ob morju in še ponekod na Primorskem. Na več merilnih mestih v drugih delih Slovenije pa je povprečna temperatura zraka presegla dolgoletno povprečje za 3,2–3,4 °C.

Skoraj povsod po Sloveniji je bilo poletje glede na statistiko obdobja 1991–2020 izjemno toplo, v 98. do 100. centilu. V primerjavi z doslej najbolj vročimi poletji na državni ravni – 2003, 2022 in 2024 – letošnje poletje ni bilo rekordno toplo le v Prekmurju, marsikje ob Kolpi ter v delu Vipavske in Soške doline. Ponekod v osrednjem in zahodnem delu Slovenije pa je letošnje poletje vsaj za 0,5 °C preseglo vsa tri omenjena poletja.

Odklon povprečne temperature zraka poletja 2026 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020

Poletja se v Sloveniji ogrevajo od 70. let prejšnjega stoletja in so se do letošnjega poletja segrela za okoli 4 °C. Trend segrevanja je zelo izrazit, saj je bilo zadnjih 12 poletij nadpovprečno toplih in toplejših od vseh poletij v letih 1953–1991. Zaradi hitrega naraščanja temperature pa letošnje poletje ni bilo tako izjemno glede na sosednja leta kot poletje 2003, ki je bilo obkroženo s pretežno normalno hladnimi do svežimi poletji (glede na obdobje 1991–2020).

Odklon povprečne temperature zraka na državni ravni v poletjih 1950–2026 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z rdečo so označeni nadpovprečno topli letni časi, z modro hladnejši od povprečja. Poletje 2026 je označeno s temnejšo barvo.

Poletna višina padavin je bila na ravni države izrazito podpovprečna, s kazalnikom 72 %. To letošnje poletje uvršča na okoli sedmo mesto najbolj suhih v obdobju 1950–2026. Najbolj suhi poletji sta bili 2013 in 2003, s kazalnikom 59 oziroma 60 %, daleč najbolj namočeno pa poletje 2023, s kazalnikom 163 %.

Kot je običajno za poletje, so bile padavine krajevno in regionalno razporejene precej neenakomerno. Na večini merilnih mest smo izmerili 50–90 % običajne višine padavin. Najmanjša vrednost kazalnika, 40–50 %, je bila na manjših območjih južne, jugovzhodne in vzhodne Slovenije, npr. pri Ribnici in na Krško-Brežiškem polju. Nasprotno je na nekaj merilnih mestih po Sloveniji kazalnik padavin zaradi več močnejših padavinskih dogodkov malo presegel 100 %, npr. v Podnanosu, na Slugovem griču (Blegoš) in v vasi Krn. Glede na razporeditev padavin v obdobju 1991–2020 je bilo približno jugovzhodno od črte Snežnik–Bistrica ob Sotli poletje zelo suho do izjemno suho (do 9. centila), ponekod celo rekordno suho vsaj od leta 1950. Drugod v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je bilo poletje večinoma suho (9.–25. centil), v večini Primorske in do Ljubljanske kotline pa normalno namočeno (25.–75. centil, a le redkokje nad 50. centilom).

Kljub regionalno dokaj običajni višini padavin pa so večji del julija in avgusta večino Slovenije pestile zelo sušne do izjemno suše razmere v površinskem sloju tal, saj je večina poletnih padavin padla v prvi polovici junija ter 20. in 21. avgusta.

Kazalnik višine padavin poleti 2026 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020

Tako kot pri temperaturi je tudi pri poletnih padavinah opazen dolgoročni trend, in sicer upadanje od 70. let prejšnjega stoletja. Od viška okoli leta 1970 do danes se je višina padavin zmanjšala za okoli 18 %, pri čemer pa je negotovost zaradi velikega medletnega nihanja padavin precejšnja. Kljub temu trendu pa smo od leta 1950 v tem stoletju poleg štirih najbolj suhih poletij zabeležili tudi najbolj mokro poletje, in sicer 2023.

Relativni odklon višine padavin na državni ravni v poletjih 1950–2026 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z zeleno so označeni nadpovprečno, z rjavo pa podpovprečno namočeni letni časi. Poletje 2026 je označeno s temnejšo barvo.

Prvič v zgodovini primerljivih meritev višine snežne odeje na Kredarici, od snežne sezone 1971/72, v vsem poletju nobeno jutro na Kredarici ni bilo merljive snežne odeje. Že sredi maja sorazmerno tanka snežna odeja je ob zelo toplem vremenu skopnela do popoldneva 31. maja, nato pa je malenkostno snežilo le v začetku junija.

Minulo poletje pa ni bilo rekordno le po povprečni temperaturi zraka, temveč tudi po najdaljši osončenosti na državni ravni med vsemi poletji od leta 1960. Kazalnik trajanja sončnega vremena je dosegel 118 %, eno odstotno točko nad prejšnjim rekordom, poleti 2017. Na ravni države je sonce v povprečju sijalo skoraj 880 ur.

Prostorsko gledano je bilo trajanje sončnega obsevanja skoraj povsod izrazito nadpovprečno, s kazalnikom večinoma med 110 in 135 %. V večjem delu Slovenije je bilo zelo osončeno (91.–98. centil), na severovzhodu in ponekod v Alpah pa izjemno osončeno (nad 98. centilom).

Kazalnik trajanja sončnega obsevanja poleti 2026 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Zemljevid je shematičen, ker je narejen na osnovi majhnega števila podatkov. Posebej ob meji države so napake lahko velike.

Poletno trajanje sončnega obsevanja skozi večdesetletno obdobje kaže izrazit trend. Do okoli leta 1975 se je osončenost nekoliko zmanjšala, po letu 1980 pa se vseskozi povečuje in je sedaj že okoli 20 % večja kot v 70. letih prejšnjega stoletja. Po slabo osončenem poletju 2014 je bilo le poletje 2020 malenkost podpovprečno osončeno, sicer so bila vsa poletja nadpovprečno osončena, pogosto celo z izrazitim odklonom.

Relativni odklon trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v poletjih 1960–2025 glede na povprečje tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z oranžno so označeni nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončeni letni časi. Poletje 2026 je označeno s temnejšo barvo.