Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slovenije za Okolje meteo.si
Uradna vremenska napoved za Slovenijo
  en sl
Mobilno Državna meteorološka služba
Meteo
 
  Spremljajte nas:
       
meteo.si > Pregled > Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

PODATKI


  • Opozorila za območje Slovenije?
    • Redno jih pošiljamo na strežnik MeteoAlarm (razvit v okviru sodelovanja evropskih državnih meteoroloških služb - EUMETNET).
      Na prvi strani meteo.si so aktualne slike s tega strežnika. S klikom na sliko se odpre novo okno/zavihek, kjer so podrobnejše informacije.
    • Tekstovna uradna opozorila Državne meteorološke službe v slovenščini so dostopna  tudi na http://www.arso.gov.si . Izdamo jih, kadar stopnja vremenske ogroženosti po merilih MeteoAlarm-a doseže vsaj oranžni nivo.

  • Kako natančne so 'modelske napovedi'?
    • To so napovedi, ki jih izračunavajo naši meteorološki računalniški modeli za simulacijo dogajanj v ozračju. Vseh procesov v ozračju se ne da zajeti v poenostavljene matematično-fizikalne računalniške algoritme, zato so pri napovedovanju nekaterih vremenskih spremenljivk (npr. prizemne temperature v primerih inverzij, oblika in trajanje padavin, ekstremni vremenski dogodki, ipd.) subjektivne napovedi prognostikov zaenkrat še boljše (za širše območje Slovenije bodo kmalu na voljo tudi na teh straneh).
    • Zanesljivost vseh napovedi s časom pada. Naj vam bodo modelske napovedi za 'okvirno vodilo' (po npr. štirih dnevih še posebej).

  • Zakaj so podatki na straneh neosveženi?
    • Brskalniki ponavadi delujejo s pomočjo predpomnilnika (cache), kamor shranijo pogosto uporabljane podatke. S tem skrajšajo odzivni čas, ker podatkov ob vaši ponovni zahtevi ni treba znova nalagati z našega strežnika. Lahko da ima vaš brskalnik v predpomnilniku podatke še iz prejšnjega tedna.
      • Poskusite (večkrat) ponovno naložiti stran (npr. Pogled/Ponovno_naloži, običajna bližnjica je Ctrl-R)
      • Poskusite izprazniti oz. počistiti predpomnilnik (npr. Orodja/Možnosti/.../Predpomnilnik/...).
    • Če so podatki še vedno stari, je možno, da nekaj časa niso bili osveženi na našem strežniku. Čeprav se trudimo, da bi proces priprave podatkov tekel neprekinjeno, je možno, da kakšni 'hrošči' ostanejo neodkriti. V primeru dolgotrajnega izpada podatkov ali napak v njih preglejte morebitna obvestila na naših spletnih straneh ali nas obvestite o vaših težavah.

  • Zakaj pri nekaterih krajih ni sličice oblačnosti?
    • Nekatere meteorološke postaje so samodejne in iz njih ne dobimo podatkov o količini oblakov ali pojavu padavin.
    • Možno je, da je skriti 'hrošč' v naših računalniških programih poskrbel, da vaš brskalnik nima na voljo določene sličice. Trudimo se, da bo takšnih primerov čim manj.

  • Kako dolgo vnaprej se da napovedati vreme?
    • Zelo poenostavljeno lahko rečemo da uporabne vremenske napovedi segajo do okoli teden dni vnaprej.

      Vendar odgovor na to vprašanje še zdaleč ni preprost. Atmosfera namreč ni deterministično napovedljiv sistem. Ker je nemogoče v podrobnosti poznati njeno trenutno stanje, je tudi napovedljivost vedno manjša od 100%. Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala,…) in zelo zmogljivimi računalniki sicer lahko zberemo in obdelamo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življensko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne moremo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa dokaj uspešno napovemo tudi dober teden dni vnaprej.

      Analize trenutnega stanja in izračuni računskih meteoroloških modelov v velikih svetovnih meteoroloških centrih potekajo vsaj dvakrat dnevno. Uporabljajo se tudi metode perturbacije začetnih pogojev, kar naj bi vodilo k oceni odvisnosti posamezne prognoze od majhnih sprememb vhodnih podatkov. Sami izračuni sicer segajo do 15 dni vnaprej (ECMWF, NCEP), vendar se napovedi za drugo polovico računskih intervalov iz zagona v zagon modela lahko tudi močneje spreminjajo.

  • Kakšna je razlika med globalnimi in regionalnimi meteorološkimi modeli?
    • Medtem, ko poteka izračun globalnih modelov na območju cele Zemlje, pa izračunavamo regionalne meteorološke modele na geografsko omejenih območjih (npr. 1000 x 1000 km). Začetne in robne pogoje, ki jih potrebujemo za izračun regionalnega modela, nam zagotavljajo globalni modeli. Prednost regionalnih modelov je v njihovi boljši prostorski (in časovni) ločljivosti. Medtem, ko je tipična resolucija globalnih modelov od 25 do 50 km, pa je horizontalna prostorska ločljivost regionalnih mezo-modelov med 5 in 10 km. Zaradi boljšega upoštevanja orografije in s tem povezanih vplivov na lokalno vreme lahko regionalni modeli za obdobje do 3 dni vnaprej precej podrobno napovejo vreme na majhnih območjih. Primer takšnega modela je tudi ALADIN, razvit v sodelovanju s francosko in 14 drugimi evropskimi meteorološkimi službami.


  • Kaj je sploh meteorološki model ?
    • Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi. Ta sistem rešujemo numerično, saj je nelinearen in analitično ni rešljiv. Pri tem poznamo začetne pogoje le z omejeno natančnostjo, zato še tako dober model ne more zagotoviti popolne zanesljivosti napovedi. Zelo pomemben za dober izračun je tudi opis orografije v modelu, kar pa je seveda odvisno od prostorske ločljivosti modela.

  • Na internetu lahko najdemo veliko vremenskih napovedi, ki pa se včasih med seboj precej razlikujejo. Zakaj se to dogaja ?
    • Svetovni splet res omogoča dostop do množice različnih vremenskih napovedi. Posamezne ponavadi temeljijo na direktni uporabi modelskih izračunov določenega meteorološkega modela (ponavadi ameriškega GFS/NCEP). Vendar je na svetu precej različnih meteoroloških modelov. Poleg evropskega in ameriškega še francoski, nemški, britanski, japonski,….. Kljub temu, da načeloma vsi uporabljajo skoraj enake začetne pogoje, pa prihaja po določenem času do razhajanj v napovedi. Manjša ko so ta razhajanja, bolj zanesljiva je sama napoved. Statistike zanesljivosti posameznih modelov pa govorijo v prid evropskega (ECMWF) modela (www.ecmwf.int).


  • Ali lahko napovemo pojav nevihte in toče?
    • Za nastanek neviht morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih meteorološki modeli lahko dokaj dobro napovejo. Vendar pa ni možno niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva, z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete. Nevihtni oblak se lahko razvije v manj kot eni uri in šele ko nastane, ga lahko s sistemi za daljinsko zaznavanje (radar, satelit, strelomerne meritve) spremljamo in z določenimi Nowcasting metodami tudi predvidimo njegovo gibanje za uro ali največ dve uri vnaprej. Pojav toče je krajevno še bolj omejen in nepredvidljiv. Načeloma je toča možna ob vsaki nevihti, verjetnost za njen pojav pa raste s pregretostjo ozračja, spreminjanjem smeri vetra z višino in z razpoložljivo zalogo vodne pare v ozračju. Te značilnosti povzemajo tako imenovani labilnostni indeksi, ki nam služijo za oceno potencialne nevarnosti tega pojava.

UPORABNIŠKI VMESNIK


  • Zakaj ne vidim strani s 'podrobnejšim vremenom'?
    • V spletnem brskalniku morate omogočiti javascript.
    • Za dostopanje na že obiskana območja oz. vrste podatkov morate omogočiti tudi piškotke (cookies).

  • Zakaj so strani s 'podrobnejšim vremenom' počasne?
    • Te strani so izvedene s pomočjo javascript-nih datotek, ki se morajo v vaš brskalnik najprej naložiti z našega strežnika. To lahko pri ozkopasovnih povezavah vzame nekaj časa. Ravno tako je potrebno za nalaganje slikovnega materiala (npr. modelski podatki) najprej počakati, da se naložijo vse slike istega tipa, nato pa je njihova animacija razmeroma hitra.
    • Hitrost navigacije je odvisna tudi od zmogljivosti vašega računalnika.
    • Novejši brskalniki so načeloma lahko nekoliko hitrejši pri izvajanju javascript-a.

  • Zakaj pri izbiri podpodročja (zoom-iranju) na strani 'Vreme podrobneje' ne dobim več postaj oz. prostorsko bolj gostih podatkov?
    •  Ker jih zaenkrat še nismo vključili. Njihovo vključitev načrtujemo takoj, ko bomo odpravili še nekatere tehnične pomanjkljivosti, tako da bo zoom delal, kot pričakujete.

  • Zakaj pri nekaterih straneh vidim čudne znake namesto šumnikov in sičnikov?
    • Strani so zapisane s kodo znakov UTF-8, ki je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode (standard za kodiranje znakov v računalništvu).
    • Večina brskalnikov zna kodiranje znakov na strani sama prepoznati, če so strani pravilno zakodirane.
      • Poskusite v brskalniku nastaviti avtomatsko prepoznavanje kodiranja (npr. Pogled/Kodiranje/Samozaznavanje/Univerzalno).

  • Zakaj so včasih znaki na strani nesorazmerno veliki oz. majhni glede na slike?
    • Nekatere strani so sestavljene iz elementov, kjer so slike in pripadajoča besedila (npr. številke za vrednosti temperature na karti določenega območja) ločena.
    • Velikost znakov lahko nastavite v brskalniku. Priporočamo nastavitev, ki bo prikazala prednastavljene velikosti znakov (npr. Pogled/Velikost_besedila/Normalno).
Ministrstvo za okolje in prostor
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Tel: +386 1 4784 000 Fax: +386 1 4784 052