Temperatura zraka

Temperatura zraka v Sloveniji ima značilen dnevni in letni hod. Maksimalne dnevne vrednosti temperatura doseže zgodaj popoldne, običajno med 14. in 15. uro, najnižje vrednosti pa tik pred sončnim vzhodom. Najpogosteje je najtoplejši mesec v letu julij, najnižje temperature pa običajno zabeležimo v januarju z izjemo visokogorja, kjer je temperaturni minimum dosežen v mesecu februarju. Temperatura zraka v splošnem z nadmorsko višino pada, v povprečju se povprečna letna temperatura zraka na vsakih 1000 m zniža za 5.3 °C.

Poleg nadmorske višine na temperaturo vplivajo še relief oziroma mikrolokacija postaje, vpliv večjih vodnih površin in vpliv poseljenosti. Vpliv mikrolokacije je najbolj izrazit pri minimalni, posredno pa tudi pri povprečni temperaturi zraka. Ob jasnih in mirnih nočeh je v kotlinah in dolinah pogost pojav nastanka tako imenovanih jezer hladnega zraka. Pojav temperaturne inverzije je zlasti opazen pozimi, neredko se zgodi tudi, da jezera hladnega zraka v kotlini vztrajajo tudi več dni in tako vplivajo tudi na povprečno in maksimalno temperaturo zraka. V topli polovici leta je vpliv kotlinske lege manj izrazit. Vpliv večjih vodnih površin na temperaturo zraka v Sloveniji je omejen predvsem na vpliv morja. Vpliv morja zajema celo Primorsko ter sega po dolini reke Soče vse do Trente. Jeseni in pozimi so zato tam temperature višje, kot v krajih s podobno lego v notranjosti Slovenije. Spomladi pa vpliv morja nekoliko zavira segrevanje, kar je še posebej opazno pri najvišjih dnevnih temperaturah.Na temperaturo zraka vpliva tudi gostota poseljenosti. V povprečju je temperatura zraka v mestih zaradi večje gostote izvorov toplote (kurišča, promet, industrija...) in drugačnih fizikalnih lastnosti asfaltnih in betonskih površin (manjši albedo, večja toplotna kapaciteta) nekoliko višja kot v okolici. Večje ko je mesto, bolj očiten je ta vpliv.

Karte prostorske porazdelitve vrednosti spremenljivk vezanih na temperaturo zraka so narejene na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj, ki so v obravnavanem obdobju neprekinjeno delovale vsaj deset let. Za računanje vrednosti spremenljivk vezanih na temperaturo zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri.